Iz hiše na Robidišču

Pusti prihajajo / Carneval is on the way

2012-01-28T12:32:00.000+01:00

Tako je bilo lani v Prosnidu / Last year in Prosnid: http://www.robidisce.blogspot.com/2011/03/pust-v-prosnidu.html

Tako je bilo lani v Črnem Vrhu /Kast year in Črni vrh: http://www.robidisce.blogspot.com/2011/03/pust-v-crnem-varhu.html

Letošnji spored pa je tule:
Sobota 28 januar Val Judrio srečanje ob 13.00 iz Stamp
Nedelja, 29. januar sani vožnjo in masko na Stol (info: Francis equalizer) sobota, 4. februar Lusevera Bard-območje srečanje ob 13.00 iz Žig (! nočitve na mestu Opozori Stamp)

sobota, 11. feb -Prosnid Prossenicco in Breginj sestanek ob 11:00 s Stamp
nedelja, 12. februar kažejo v Pulfero srečanju ob 11:00 na sladoled svetega Petra 00:30 Natisone ali šotor Brischis parade listi na približno 13:30, testenin, ki jih ponuja organizacija za vrnitev v šotoru , ki jih 17:00 Glasba z ansambel Skedinj

četrtek, 16. februar Zamir in dolina - Zamir srečanju v bar na 18 (večerja z Laura, Zamir)
petek, 17. februar Dughi in Oblizza - zbirališče žiga ob 17:00 (večerja Catherine Dughi)

sobota, 18 februar Tribil višje Gnidovizza in politika - zbirališče za žig 13,00 nedelja,
19. februar Postregna, Streatham in Varco - po Luke srečanje Postregna ob 11:00 (večerja v sol in poper, Streatham)
ponedeljek, 20. februarja Cernetig, Šivalne , Spodnja Tribil - zbirališče žiga ob 17:00 (večerja Cravero) torek, 21. februar, zbrali skupaj, Iesizza - Zamir srečanje ob 17.00 uri (večerja in grand finale v šotoru Brischis)

sreda, 22. februar - PEPEUNICA uro zbirališče žig 14.00 - večerja na grmadi v Streatham in sol in poper

Vir: http://bk-evolution.blogspot.com/

Nosečki / Pregnants

2012-01-21T21:14:00.001+01:00

PDP nekje maja.

Takole pa je na svet prikukala Rozika. / When Rozika came to this world.

In takole se je učila jesti. / And this is how she learned to eat.

Hiški miški / Housy mousy

2012-01-14T23:01:00.000+01:00

Samo še desna polovica vrta, savna spodaj in parking... Projektiči za dušo.

This year's little projets for the soul (not like last year:-)): right side of the garden, sauna and parking.

In še pogled na Stol in Kanin /The view to Stol and Kanin mountain

2012-01-08T22:37:00.001+01:00

Današnji pogled na Krn / Today's view on mount Krn

2012-01-07T22:12:00.000+01:00

Škvorova novoletna poslanica

2012-01-01T21:32:00.001+01:00

Belo zimo, da si zemlja spočije.

Zdravo seme, ki hitro vzklije.

Ravno prav hladna klet,

Da salame bodo spet dobre za znoret!

Vroče poletje in odklop na zahodu,

Kumare, paradižnik in bazilika so na pohodu!

Ko Nadiža se zlije po tilniku,

Mineštra bo za večerjo na jedilniku!

Na vrtu pod orehovo senco,

Uživači pečejo na žaru čevape, bučke in polento.

Ferinanda in Rozamunda postrani iz pašnika opazujeta,

Kaj neki za vraga tam dva ob žlahtni kapljici ves dan modrujeta.

Za romantične jesenske dni,

Na nebu zvezd polne in jasne noči,

Za razvajene debeluške,

Maline, slive in hruške.

Za mrzle dlani,

Šnopček iz nonotove kleti!

Če vsaj nekaj od tega bo doletelo tudi vas,

Verjemite, še dolgo boste peli na ves glas:

»Tole Robidišče pa res ena je enkratna vas!«

* * * Srečno in na snidenje v 2012! * * *

:-)

Vida, Dante, Simon, Anuša, Janezek in Staša

Najbolj smešni spomini I / Most funny memories I

2011-12-26T13:14:00.002+01:00

Ko človek na oblačni praznični ponedeljek med kuhanjem enega in drugega čaja za bolna otroka odtava med stare fotografije, ga te popolnoma nepričakovano nasmejijo do solz. Ena od teh je tale, ki prikazuje, kako se osem mesecev noseča jaz borim z navihanima kozličema. Onadva bi v vrt na korenje, jaz pa na pašnik... :-)

Taking care of sich children on a holiday Monday we started to look at our family photoalbum. Some pictures made us laugh to tears. One of them is this one: 8th months pregnant me, fighting with two naughty baby goats. They wanted to go to the garden to eat some carrot, while I wanted to take them to the pastury. :-)

SUMMER, I MISS YOU!!!

Robidiško pokopališče jeseni

2011-12-08T06:18:00.000+01:00

Najem hiše za novo leto

2011-11-30T16:30:00.001+01:00

Si želite v decembru ali za novo leto s prijatelji nekam na konec sveta, stran od pokanja, množice, nekam, kjer si boste kaj dobrega skuhali, igrali karte do onemoglosti, raziskovali hribe v okolici in se greli ob kaminu?

Pridite v eno od naših hišic na Robidišče. Za podrobnosti nas kontaktirajte na robidisce@gmail.com.

Tihožitje

2011-11-29T05:33:00.000+01:00

Kmalu na meniju...

2011-11-27T21:54:00.000+01:00

jota. :-)

Kozje druženje plodno!

2011-11-17T21:47:00.000+01:00

Najmlajši dedič domačije Škvor na Robidišču vsem spremljevalcem in bralcem sporoča veselo novico, da je bilo nedavno večdnevno gostovanje sosedovega kozla neznanega imena pri Škvorovih kozah Ferdinandi in Rozamundi uspešno. Povečanje minorne čredice pričakujemo nekje v maju, veselimo pa se tudi domače skute in sira, ki ga letos ni bilo.

Nekaj vtisov iz knjige gostov / Some pages from our guestbook

2011-11-11T22:14:00.000+01:00

Vulkan

2011-10-19T09:58:00.002+02:00

Prej, še prej in še bolj prej / Before, more before, and even more before

2011-10-15T09:59:00.000+02:00

In zdaj?

Trav'ca raste, pa lučke so gor.

R'biški štrukeljci...

2011-10-05T20:53:00.000+02:00

... izpod rok najboljše kuharice in none v eni osebi.

PS: Na pomoč, vse smo pojedli, hladilnik je prazen.

Prej in zdaj II / Before and now II

2011-10-01T21:42:00.000+02:00

Pridelki / Crops

2011-09-15T20:18:00.000+02:00

Poznopoletna tihožitja / Late-Summer images

2011-09-11T21:32:00.000+02:00

Obisk pri Staši in Simonu na domačiji Škvor na Robidišču

2011-09-01T08:22:00.000+02:00

Vroči julijski dnevi so pospremili pričetek naših letošnjih počitnic, zato nam je obisk Škvorove domačije in hribovja okoli najzahodnejše slovenske vasi obetal dobrodošlo olajšanje ob hladni Nadiži. Z veseljem smo sprejeli Stašino povabilo, naj preživimo nekaj dni pri njih na domačiji Škvor, po domače »Gor v dolini«.

Napregli smo Srečka in nanj natovorili še tri kolesa, pozabili pa nismo niti na spalne vreče in na nekaj knjig, ki naj bi bile za »seme« njihove nastajajoče popotniške knjižnice.

Računalniški vodič je sprva obljubljal nekaj ur vijugave poti iz Kranja preko Železnikov proti Kobaridu, vendar smo sledili Stašinemu namigu in se v Bohinjski Bistrici vkrcali na avtovlak, kjer smo za povratno karto odšteli 21 EUR.

Ta nas je popeljal skozi stari avstroogrski gorski tunel in nato ob Idrijci skozi Baško Grapo, in v dobrih 20 minutah vožnje – sedeli smo kar v avtu – smo prispeli v Most na Soči. Od tam je bilo še kako uro poti skozi Kobarid in Borjano do Robidišča. Do najzahodnejše slovenske vasi vodi asfaltna cesta, ki se ves čas vzpenja in od Nadiže naprej v nekaj strmih kilometrih pridobi kakih 400 višinskih metrov.

Robidišče je vas, kjer se je čas nekdaj ustavil in se šele zadnja leta spet odpravlja naprej. V njej uradno živi le devet prebivalcev, ki se večinoma ukvarjajo z gojenjem drobnice, starodavne zapuščene hiše s tipično beneško arhitekturo pa s pomočjo kulturnega društva, prostovoljskih taborov in pobude lastnikov počasi urejajo.

Škvorovi so pred nekaj leti sklenili, da bodo v domovanju Simonovega deda uredili apartmaje, odločitvi pa je sledila še preureditev hleva – kako pomenljivo – v predsedniški apartma.

Prvo srečanje z Robidiščem je začinil Stašin vodeni ogled vasice, obkrožene z italijanskim ozemljem, kjer smo izvedeli vse o njeni bogati zgodovini in boju za preživetje visoko v hribih.

Lokalno Kulturno društvo Stol Breginj, sekcija Robidišče že leta skrbi za oživljanje tradicije, tudi skozi poletne tabore. Preko teh so pomagali domačinom pri vsakdanjem delu, uredili pa so tudi nekaj stavb (muzej črne kuhinje) in tako spodbudili še druge, da se so lotili obnove svojih hiš. Skozi obnovo starih stavb ustavlja čas tudi tam, kjer se je zdelo, da je že zdavnaj ušel. Ogledali smo si črno kuhinjo ter stajo za živino, oglarske kope pa so bile tokrat predaleč.

Uradno v Robidišču stalno živi le devet prebivalcev, in enega od njih smo srečali sredi vasi, ko je gnal čredo ovac s paše. Menda se ne fotografira rad, kar je glasno povedal v nam nerazumljivem narečju in svoje besede podkrepil s hudomušnim žuganjem s svojo gorjačo. Vseeno se nam je v spomin prvi večer vtisnilo Robidišče med travniki v sončnem zahodu.

Naš domek za dva dni je bil eden od treh apartmajev, ki so ga Škvori uredili v nekdanjem hlevu, ki so ga prenovili skladno zahtevami ohranjanja kulturne dediščine. Glavno stavbo domačije je Simonov ded kupil takoj po vojni in v njej so poleg dveh stanovanj za družino uredili še en apartma, ki ga gostje lahko najamejo z zajtrkom ali brez. Seveda je gostom na voljo zelenjava z res bogato založenega domačega vrta!

Med vsem zelenjem in zgodovino si nekateri nismo mogli kaj, da se ne bi zlili z okoljem in poprijeli za katerega od danes skorajda pozabljenih orodij.

Za večerjo smo dobili makarone z izvrstno zelenjavno omako, za zajtrk pa poleg zelenjave z domačega vrta še fritajo s tolminskim sirom, ki je suvereno zdržal primerjavo s svojo bohinjsko različico. Seveda brez še toplega domačega kruha ni šlo.

Takoj po zajtrku so mladičke pod Stašinim vodstvom odkorakale v kamp, da bi ponudile nekaj domače zelenjave naprodaj v kampu. Ne boste verjeli, prodale so čisto vse, kajti šlo je za med!

Prvi dan sva z Barbaro odsopihala s kolesi v deset km oddaljeni Breginj in od tam preko Sedla in Borjane do najnižje točke poti, kampa ob Nadiži v Podbeli. Od tu gre pot do Robidišča le še navzgor, v navidez neskončnem klancu.

Ob pričetku dežja sem se sam odločil za vedrenje pod streho prijaznih ljudi v Selu, kamor me je prišla z avtom iskat še bolj prijazna Staša. Barbara pa je dokazala, da nekatere kolesarke niso iz sladkorja in je po dežju in vetru še dobro uro kolesarila čez vse klance do doma. Drugi dan pa so se otroci posvetili Lego kockam, midva pa sva se odpravila proti Italiji, na rob, od koder je čudovit razgled na celo Furlanijo in Julijsko krajino.

Trenutek povratka nazaj v deželo interneta in vsakdanjih skrbi je prišel še prehitro. Naložili smo kolesa in se spustili nazaj v Kobarid, v Mostu na Soči spet na vlak in skozi gorsko progo nazaj na Bohinjsko stran. V srcu pa smo s sabo odnesli Nadižo in vasico Robidišče, ki so ji srčni in topli Škvorovi in Meščevi vdihnili novo življenje. Staša, hvala ti od srca, z veseljem pridemo spet!

Pegaz, Ovca in Pingvinka

Ta nova sobica v ta novi hiški

2011-08-24T09:06:00.000+02:00

Pismo iz Prosnida...

2011-08-03T23:05:00.000+02:00

...s fotografijo iz pohoda Čenebola - Podbela, ko sva z Anušo postavili stojnico za pohodnike in tekače.
Hvala!

Buon giorno!
Vi spedisco alcune foto che vi feci a Robidišče in giugno durante la Canebola-Podbela.
Spero ci rivedremo fra qualche giorno alla sagra di Prossenicco, che si terrà fra il 5 e l'8 di agosto.
Arrivederci.

Titta Di Giusto

Prej in zdaj - 1.

2011-07-29T14:27:00.000+02:00

(vmes pa tri leta G.A.R.A.N.J.A.).

Srečanje s prapranonotom...

2011-07-26T22:42:00.000+02:00

... v Planikinem sirarskem muzeju v Kobaridu.

Še malo reklame: Planikini sir, maslo, jogurti... so iz mleka slovenskega izvora, pravzaprav prav iz Posočja in Bohinja. Mleka ne homogenizirajo. Menda ga trgovci ne marajo preveč, ker nima prav dolgega roka trajanja, a to tudi nekaj pove - mleko se vendar po naravni poti po nekaj dneh skisa. Poleti kmetje iz tega območja odženejo živino na planine, kjer pridelujejo sir sami, pozimi pa mleko odkupuje mlekarna. Mleko dosega najvišjo odkupno ceno v Sloveniji, kvalitetni siri pa se v mlekarni dobijo krepko pod 10 evri! Brez takega sistema bi Posočje ne bilo to, kar je. Tega se zelo zaveda direktorica mlekarne, ga. Anka Lipušček Miklavič, ena redkih managerk, ki si zasluži to poimenovanje. Prav gotovo tudi zato, ker imajo tudi pri njih doma kmetijo in ker sama odhaja v planine kot planšarica in tako preživlja dopust. Ko sem to nedolgo nazaj slišala v kmetijski oddaji na RTV SLO, je naredila name globok vtis. Vesela sem, da sem jo danes spoznala tudi osebno, in vsem mojim bralcem polagam na srce: podprite posoške kmete tako, da kupite izdelke Mlekarne Planika Kobarid. Zaslužijo si!

Sneg na Kaninu

2011-07-24T22:45:00.000+02:00

Naš hlev zgleda nekako tako...

2011-07-19T23:17:00.000+02:00

... a kljub lepi podobi na fotografiji, dela še ne zmanjka... Hmm, pravzaprav je to senik, hlev je tam, kjer je galerija.

Polna luna

2011-07-15T00:25:00.000+02:00

...iz tanovih balkončkov v tanovih hiškah (ena je danes doživela finalno čiščenje). Joj, kako sem srečka.

Pejmo na Robidišče!

2011-07-13T23:34:00.000+02:00

Baje je gor ful fajn!

Je komu vroče?

2011-07-11T09:24:00.002+02:00

Ob Nadiži je zakon! V petek ob 19. uri ob mostu namerjenih 19,5 stopinj. (vir fotke: LTO sotočje)

Dan državnosti

2011-07-02T01:48:00.001+02:00

Tonetov golaž

Ponosno!

Kresovanje

2011-07-02T01:44:00.000+02:00

Bilo je nemalo patosa, a tudi nadvse čarobno in lepo. Na trenutke spet magično.

Vabilo na kresovanje

2011-06-24T05:55:00.000+02:00

Pavla in Igor vabita...

Prazniki so s svojimi šegami in navadami mejniki v ljudskem življenju.

Leto brez praznikov bi bilo za naše prednike dolgo, trudno in enolično.

Izročila nam pričajo, da je bilo ljudsko življenje v preteklosti še bogatejše, kot si danes predstavljamo. Čas je dosti običajev spremenil, tudi zakril, niso pa izginili iz zakladnice našega izročila.

PRI NAS OŽIVLJAMO KRESOVANJE

POLETNI SOLSTICIJ JE EDEN OD NAJVEČJIH OGNJENIH PRAZNIKOV.

KJE?

Prečudoviti dogodek se bo dogodil na prekrasni planoti, ki se zazira v Kobariški Stol, malo nad Nadižo, v objemu kresničk in srčnih prijateljev - na ROBIDIŠČU

KDAJ?

V SOBOTO, 25.JUNIJA 2011 OB 21. URI

S čim vas pričakujemo?

S PRIŽIGANJEM OGNJA, KI GA BO SPREMLJAL GLAS SAKSAFONA V ROKAH MATEJA,

ELEONORINO GLASBO:V ČAROBNO IDILO NAS BO POPELJALA S SVOJIM ČUDOVITIM GLASOM IN LUTNJO,

VEČER BODO S POEZIJO OBOGATILI ČLANI KD PoBeRe S SVOJIMI PRIJATELJI,

GOSTOVALI BODO TUDI LJUBITELJI REZIJANSKE GLASBE IN PETJA: ZAPLESALI BODO OB SPREMLJAVI GOSLI – igra KATARINA.

S PETJEM IN RAJANJEM TER DRUGIMI STARIMI OBIČAJI BOSTE DEL USTVARJANJA PRAZNIČNE PODOBE TUDI VI, DRAGI OBISKOVALCI.

OB OGNJU SI BOSTE LAHKO SAMI SPEKLI KLOBASO ALI KROMPIR.

Vabi KMETIJA ROBIDIŠČE

Stoletna kobariška legenda gre na pot

2011-06-22T22:50:00.001+02:00

VIR: DNEVNIK

Legenda Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Kobarid, stoletno gasilsko vozilo fiat 15 TER, se bo jutri, 23. junija, podala na Pot prijateljstva od najzahodnejše slovenske točke v Robidišču pri Kobaridu do Pinc pri Lendavi, ki predstavljajo skrajni slovenski vzhod. Stoletnik bo tako pod poveljstvom Marjana Stresa, sicer tudi poveljnika kobariških gasilcev, v čast 20. obletnici samostojne Slovenije prevozil kar 370 kilometrov.

Vozilo fiat 15 TER je bilo izdelano leta 1911 za potrebe italijanske vojske za vojskovanje v Libiji, del teh vozil pa je našim zahodnim sosedom služil za transport vse do leta 1945. Ima štirivaljni bencinski motor, ročni zagon, njegova prostornina je 4400 kubičnih centimetrov in ima 25 konjskih sil.

Kobariškim gasilcem ga je po letu 1945 dodelil 37. korpus iz Gorice, v okviru katerega so delovali tudi gasilci. Vozilo, ki je danes ponos PGD Kobarid, je bilo aktivno vse do leta 1960, zatem pa so ga zaganjali le še na paradah. "Po potresu leta 1976, ko smo imeli porušene in poškodovane številne stavbe, tudi gasilski dom, so se začele težave s parkiranjem. Do potresa je bil parkiran v garaži nekdanje kobariške gimnazije, nato pa je bil preseljen v kobariško frnažo (opekarno, op.p.), kjer je propadal. Prihajali so različni kupci in tudi Fiat je tedaj gasilcem za današnjega stoletnika ponujal novo, najmodernejše vozilo. Na srečo je tedaj v Jugoslaviji veljala prepoved izvoza tovrstnih eksponatov iz države, zato je ostal v Kobaridu," je povedal Marjan Stres, ki na stoletnika pazi kot na punčico svojega očesa.

Popije toliko bencina, kolikor mu ga ponudiš

Leta 1985 so člani PGD Kobarid vozilo fiat 15 TER rehabilitirali, tako da je odtlej kljub zavidljivi starosti ponovno v službi. "Z avtom se danes vozimo do bližnjih krajev, predvsem na gasilske prireditve. Avto nastopa tudi v filmih iz druge svetovne vojne; dvakrat smo ga peljali v Beograd, Opatijo in v druge kraje, a ga nikoli ne pustimo samega. Vselej ga čuva kdo od domačih," je pojasnil Stres in poudaril, da se zanj še danes zanimajo najrazličnejši kupci, ki bi ga plačali v zlatu, a ga Kobaridci ne dajo za noben denar.

Kadorna, kot stoletnika ljubkovalno imenujejo, je registriran in ima plačano obvezno zavarovanje. Danes vozi s hitrostjo od 10 do 40 kilometrov na uro. Ime je dobil po italijanskem generalu Cadorni, ki se je boril na soškem bojišču v prvi svetovni vojni. Doslej so zanj skrbele same kobariške legende: Ludvik Mohorinov, ki ga je poimenoval Kadorna, Džino Lahov, Franc Ciferjev in Janko Kovačev. Leta 1970 ga je pod okrilje vzel današnji skrbnik Marjan Stres, ki je zadnjih dvajset let tudi na čelu PGD Kobarid.

Po njegovih besedah stoletnik Kadorna danes v klanec vleče slabše, kot je nekoč, popije pa toliko bencina, kolikor mu ga ponudiš. Tisti, ki ga vozi, mora zato imeti s seboj obvezno tudi nekaj sodčkov rezervnega goriva. Gume ima nalite - na novo so jih nalili v Savi Kranj. In tudi vse preostale rekvizite, ki jih Kadorna sčasoma obrabi, je treba narediti ročno.

Gasilski veteran si bo končno ogledal svojo deželo

Ideja, da bi se s Kadorno zapeljali od zahoda na vzhod, je stara že deset let, zdaj pa je, kot pravijo Kobaridci, končno napočil čas za uresničitev. Vozilo bo na poti izmenično upravljalo pet gasilcev, zraven pa bodo tudi spremljevalci. Prvi dan, 23. junija, bodo stoletnika zagnali v najzahodnejši slovenski vasi Robidišču v Breginjskem kotu in opravili pot do Kobarida, kjer bo tudi krajša slovesnost in blagoslovljenje vozila. Naprej bodo krenili naslednji dan okoli tretje ali četrte ure zjutraj. Pot jih bo vodila prek Idrije, Ljubljane in Slovenskih Konjic do Ptuja, medtem ko bodo 25. junija prevozili Ormož, Ljutomer, Lendavo in se ustavili šele na končnem postanku v Pincah.

"Odpeljali bomo z najzahodnejše meje, kjer ni več vojakov in carinikov, iz krajev, ki so desetletja krvaveli v vojnih spopadih. Na poti, po kateri se bomo odpravili, ne bo treba gasiti požarov in reševati ljudi. Ne, to bo pot prijateljstva, spomina na neki čas, ki nas je zaznamoval. Ta vojaški, predvsem pa gasilski veteran bo na tridnevni poti obiskal prijateljske občine in tamkajšnja gasilska društva, ene od zgodovinskih simbolov slovenstva. Na pot bomo odšli, da si stoletnik 'ogleda' deželo, v kateri je preživel najlepša leta, in da pozdravi vse dobre ljudi ob poti, ki jim ni tuja solidarnost in pomoč sočloveku," je poetično sklenil Marjan Stres.

Avtomobil bo na svoji poti zaobšel avtoceste in ves čas vozil po starih magistralkah. Naključje je hotelo, da se bodo na Poti prijateljstva poleg počastitve 20. obletnice slovenske samostojnosti v Lenartu udeležili tudi 140-letnice tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva, v Miklavžu pri Ormožu njihove 90-letnice in odprtja muzeja, na Ptuju pa Teka prijateljstva.

Popolna preobrazba naše hišice / Makover of our house

2011-06-20T23:18:00.001+02:00

Precej skrbi in strahu je spremljalo odločitev, da zamenjamo dotrajana okna, ki so bila vgrajena po potresu leta 1976 na stari hiši, na obrazih vseh, ki notri pogosto prebivamo. A na zaskrbljene obraze je kmalu posiljal nasmeh, saj je hiša iz trenutka v trenutek dobivala lepšo obliko. Meni se je največji kamen odvalil od srca ob glasni kletvici enega od majstrov s težko štemarico v rokah: "Ma, jeb..., petsto let ni smrti u ovaj kuči, pa kako so to gradili! Tako teško ide!"

XVII. MEDNARODNI POHOD PRIJATELJSTVA

2011-06-16T18:33:00.000+02:00

attraverso la Vallata Rouna in un fantastico scenario naturale

skozi dolino Rouna boš užival naravne lepote naših krajev

CANEBOLA → ROBIDIŠČE → PODBELA

DOMENICA \ NEDELJA, 19.06.2011

giornata dell'amicizia - sport - cultura - musica \ dan prijateljstva - športa - kulture - glasbe

PROGRAMMA \ PROGRAM

ritrovo partecipanti / zbirališče udeležencev:

ore/ob 9.30 CANEBOLA /ČENIEBOLA (piazza/trg)

ore/ob 8.00 PODBELA / ROBIDIŠČE (Kamp Nadiža) prevoz udeležencev na start v Čeniebolo

partenza / odhod:

ore\ob 10.00

PARTENZA DALLA PIAZZA DI CANEBOLA / ODHOD S TRGA V ČENIEBOLI

percorso / proga ČENIEBOLA - PODBELA (14 KM)

ore\ob 10.00

PARTENZA DA ROBEDISCHIS / ODHOD IZ ROBIDIŠČ

percorso / proga ROBIDIŠČE - PODBELA (7 KM)

ore\ob 11.00-12.00

ARRIVO A PODBELA / PRIHOD V PODBELO - KAMP NADIŽA

pastasciutta per gli iscritti alla marcialonga / paštašuta za vse udeležence pohoda

ore\ob 13.30

PREMIAZIONI, RICCO PROGRAMMA CULTURALE E BALLO

NAGRAJEVANJE, BOGATI KULTURNI PROGRAM IN PLES

La marcialonga non è competitiva, è aperta a tutti, bambini, adulti, anziani.

Pohoda se lahko udeležijo vsi, otroci in odrasli.

MODALITÀ DI PARTECIPAZIONE E REGOLAMENTO

VPISNINA IN PRAVILNIK

LE ISCRIZIONI VANNO FATTE ENTRO DOMENICA 12 GIUGNO 2011

COMUNICANDO I DATI ANAGRAFICI E VERSANDO LA QUOTA DI PARTECIPAZIONE

DI 7 € CHE COMPRENDE MAGLIETTA RICORDO E BUONO PASTASCIUTTA

BAR la TAVERNA a Canebola tel. 0432 728709

fam. CONT a Faedis tel. 0432 728545

Locanda BRISTOL a Faedis: tel. 0432 728580

Edicola di Guion Matteo a Faedis: tel. 0432 728828

VPISNINE SPREJEMAJO V SLOVENIJI DO NEDELJE, 12. JUNIJA 2011:

Trgovina in gostilna v Podbeli - tel. 05 3849011

Kamp Nadiža v Podbeli - tel. 05 3849110

Bar Kuzma v Borjani -tel. 041 289286

Kobariški muzej v Kobaridu - tel. 05 3890000

VPISNINA/QUOTA ISCRIZIONE 7 € ZA SPOMINSKO MAJICO IN PASTAŠUTO

Robidiscegroupmeetings blog

2011-06-08T22:29:00.001+02:00

Tradicija mednarodnih prostovoljnih delovnih taborov na Robidišču je dolga. Več kot deset se jih je zvrstelo, od tega velika večina v naši Hiši na Robidišču. Na enem od teh se je utrdila tudi ljubezen med eno od obiskovalk in enim od taborovodij. Od tistega tabora v glavi pač ni ostalo prav dosti. A ostala je ljubezen, ki danes šteje skoraj 11 let, pridružila sta se dva otroka. In skupni plani. In nenazadnje tale blog...

Nepozaben je bil tudi geografski raziskovalni tabor, še en delovni tabor, kjer si sicer z udeleženci še nekoliko sledimo, a bolj po zaslugi faceboka in blogov, najbolj nenavadno pa se je razvilo prijateljstvo tabora iz leta 2004. O tem je bilo nekaj že povedanega. In gotovo bo še.

Za danes pa povezava na spletno stran, ki jo je zasnovala Bahare in na kateri je objavila čudovite fotke Robidišča, kot ga vidi ona. Klikni TULE.

Glasba upora in ljubezni

2011-06-07T08:15:00.000+02:00

Če kdo meni, da je v vasi, kjer leto preživi manj kot 10 ljudi, dolgočasno, se moti. Ga vsaj v toplejšem delu leta skoraj ni dneva, ko se ne zgodi nekaj, kar popestri dan.

In tako so se je na vsem lepem v nedeljo popoldan zgrmelo veliko avtov z italijanskimi tablicami. Kmalu so zadonele pesmi upora: Na juriš, Hej brigade, Bella ciao... pa seveda himna Primorske. Izkazalo se je, da so se na okrepčilu pri Pavli in Igorju ustavili pevci iz Doberdoba. Posnetek je slab, a ob pogledu na italijanske tablice in zanos pri petju, pevci ob petju Vstale Primorske stojijo kot pri slovenski himni (!!!), tudi kocinam po rokah ni vseeno! Vsaj moje so vstale! :-)

Pa to ni bilo vse za tokratno podaljšanjo bivanje v tej posebni vasi. Na ponedeljkovem jutranjem sprehodu me je spremljal - saksofon! Poletna noč izpod piha Mateja, ki je ugotovil, da je življenje lahko tudi preprosto, če le mi tako hočemo. To poletje preživlja kot pastir in ob tem neznansko uživa. Veliko bere. Tako preprosto, pa tako nenavadno obenem.

Hvala za Poletno noč tega ponedeljkovega dopoldneva.

Zelenjavne gajbice

2011-06-07T06:27:00.001+02:00

Letos smo uvedli še eno novost - zelenjavne gajbice, ki jih enkrat tedensko pripeljemo na dom tistih, ki znajo ceniti zelenjavo z okusom po zelenjavi. Odzivi so pozitivni, zadovoljni smo vsi.

Zadnji hip...

2011-06-03T10:34:00.003+02:00

...vremenska napoved bi sicer lahko bila boljša, prav lahko pa bi bila tudi slabša. Sem ter tja se pričakuje malo plohe, vmes pa sonček. Našim gostom, ki smo jih pričakovali ta vikend, se je zgodila neljuba situacija, zato sporočam, da imamo prost apartma. In ker to sporočam zadnji hip, bomo temu prilagodili tudi ceno - nič pribitka za krajše bivanje, cena nižje sezone, za nameček pa vas bomo nagradili z zelenjavno gajbico za domov.

In kaj lahko počnete, če je dež?

Obiščete Čedad ali Udine. Res lepi mesti, kakih 20 km oddaljenih od nas. Kava, sladoled... obvezno!

Obiščete Breginjski muzej in izveste vse o teh koncih. Obiščete Kobariški muzej in se poglobite v prvo svetovno vojno. Ali pa izberete nekoliko lažjo temo in obiščete sisrarski muzej. Pa še marsikaj... meni bi, pošteno povedano, pasalo dva dni gledati filme in brati.

Če je kakšen pogumen, vabljen v naše kraje!

DOPOLNITEV OB 12 00: oddano. :-)

Na avtobusu / On the bus :-)

2011-05-27T23:17:00.000+02:00

"LIFE IS SIMPLE..."

2011-05-26T01:00:00.001+02:00

or

...Robidišče workcamp 2004 reunion 2011!

On the spot: Bahare - France, Nina & Antonia - Germany, Corrine - Switzerland, Monika - Lithuania, Staša, Simon, Anuša in Janez - Slovenija.

In our hearts: Riccardo & Sabrina - Italy, Drittan & Irma & small beany - Albania, Jean - Belgium, Jadranka - Serbia, Saša - Slovenia.

Just few of images of 5 unforgettable days...

R'biške na čajanki

2011-05-18T08:24:00.000+02:00

Pravijo, da na ženskah svet stoji. Lucija (desno) in Sonja (v sredini), ki življenje v vasi že dolgo poznata, pomagata Pavli, ki je lani statistiko prebivalcev vasi pogumno obrnila v pozitivno smer.

Vrt že nori

2011-05-16T01:16:00.000+02:00

Bolni smo, zato smo ostali v civilizaciji. A dobili smo bogato pošiljko vitaminov. Solata je šla brez pomisleka še preden je fotoaparat naredil pip.

Zvečer pa dilema: a bi večerjali špinačko...

...ali rukolco?

Tokrat je zmagala rukolca, s ta domačo salamo in sirom. Vredno greha! Špinača pa jutri.

Ah, kako dolga je bila ta zima brez pravih okusov!

Kako sva jih priklicala bližje / How we called them to come closer

2011-05-15T21:51:00.000+02:00

Še (ne)pozabljeni!

2011-05-14T15:10:00.001+02:00

Hecna je tale reč s cesto. Dolga leta, ko je bilo na Robidišču več sto ljudi, je ni bilo. Bila je le potka, obstaja še nekaj fotografij. Potem se je potka širila in postala je makadamska cesta. Tam nekje v devetdesetih letih so položili asfalt, a le v zadnih kilometrih, prej si šel po makadamu. Ko smo imeli leta 2002 prostovoljni delovni tabor, sta Tova iz Amerike in Anna-Lily iz Nizozemske trdili, da to nikakor ni slabost, ker je bolj adrenalinsko in zanimivo, če se pripeljemo po makadamu. V razvitem svetu tega pač ne poznajo.

A je bil pred nekaj leti vseeno položen asfalt na celotni poti. Fajn za nas, ki se kar naprej vozimo gor in dol.

Cesta je bila takrat občinska in redno smo srečevali domačine, ki so jo urejali. Za cesto je skrbel fant, ki jo je dobro poznal. Kljub hudim nalivom je bila vedno urejena.

Potem pa smo prišli v EU in cesta je postala državna. Država pa je v takih območjih pogosto bolj mačehovska kot ne. In cesto je ob vsakem nalivo vztrajno odnašalo. Boljši bi bil makadam kot velike liuknje ob katerih smo pred leti ob umikanju celo prerezali gumo. Pa še predaleč je, da bi človek klical policijo, da bi mu povrnili stroške (ali ste vedeli, da ste upravičeni do stroškov, če se vam zgodi taka reč zaradi nevzdrževane ceste?).

In ko me je že imelo, da poslikam luknje in se podam v boj z mlini na veter (ah, kako sem tega že naveličana!), me preseneti tole! V soboto dopoldan.

Delavec, s katerim sva pokramljala, je sicer komentiral, da bi morali narediti celotno preplastitev, toliko da je lukenj, jaz pa pravim, da naj vsaj vzdržujejo redno, pa bo.

Vseeno kar prijetno presenečenje v teh časih.

Pašnik

2011-05-13T23:50:00.000+02:00

Pogovor dveh lastovk

2011-05-12T06:07:00.000+02:00

ob luni...

Kapljica za kapljico...

2011-05-11T09:21:00.000+02:00

... ovčka za ovčko...

...dan za dnem...

...pa nanese za dobro tono in pol slastnega ovčjega sira!

Le koga so ugrabile sanjske vile?

2011-05-10T23:14:00.000+02:00

Našega fantka vendar!!!

Robidišče

2011-05-05T09:59:00.000+02:00

Svet - Evropa - Slovenija - Kobarid - Robidišče

Vir: Google Earth, datum posnetka 10.10.2006

Za hlebec kruha, dve čokolati...

2011-05-04T01:11:00.001+02:00

Benečija je po drugi svetovni vojni doživela pravi eksodus. Na tisoče in tisoče ljudi je opustošena Italija dobesedno prodala, kot poje Kreslin "za hlebec kruha, dve čokolati", v "dom iz karbona" v Belgijo, kjer so našli delo v rudnikih.

Žalostno zgodbo izpod Matajurja, ki jo je po pripovedovanju dvanajstih izseljencev v čudovit film oblikovala režiserka Martina Repinc, vam bomo takoj po avtorizaciji s strani producenta pokazali v naši galeriji, z dovoljenjem Vlada Kreslina, ki je zapel na besedilo Aleksa Ipavca, pa objavljam še video te presunljive pesmi.

Glej, vlak se vije,
iz Benečije, stran,
na tuje!
V temne obraze, kufre lesene,
žvižg zareže!
Zdaj jemlje sanje na potovanje,
v noč.
Kje bo dan,
kje jutro?

Polja zelena, nepokošena,
polja mladosti!
Kraji otroka, smeha in joka,
kraji radosti!
Žalost se vije, spod domačije,
spod Matajurja, stran, stran!

Za hlebec kruha, dve čokolati,
dom iz karbona!
Ino minjeri, ino stranjeri,
ino življenje!

Glej, vlak se vije iz Benečije,
stran, na tuje!
Polja zelena, nepokošena,
kdaj spet?
Kdaj,
še kdaj?

Prvomajski zajtrk

2011-05-02T21:49:00.002+02:00

Za začetek malo bezgovega soka, da sčisti grlo. Potem zdravo, v domači kleti prezimljeno jabolko. Metin čaj in mleko se še grejeta, domača slivova marmelada in Gregorjev med čakata na lačna usta, za izbirnejše še jogurt lokalne mlekarne. Potem pa konkretneje: sosedova ovčja skuta z domačim drobnjakom, sir sirarja iz sosednje vasi, tudi maslo je nastalo izpod njegovih rok, vložene kumarice izpod rok pridne ta mlade gospodinje, tako kot bezgovec, nekaj izbranih olivic iz bližnjega mediterana, mladi rukolini srčki ter nonotov šalam, pšenično-ajdov kruhek pa bo tudi ravnokar gotov...

Dober tek!

Letošnje žajfe...

2011-05-01T22:30:00.000+02:00

...so iz olivnega, palmovega, kokosovega olja, za piko na i pa jedna žlica i tri kapi tajne.

Srečanje, ki ti polepša dan.

2011-04-27T23:22:00.000+02:00

Dela se, dela...

2011-04-27T23:02:00.000+02:00

Jabolka? Bodo! / Apples? Will be!

2011-04-21T06:45:00.000+02:00

Fižol? Bo! / Beans? Will be!

2011-04-18T10:14:00.001+02:00

Pomladanska opravila tiste sobote...

2011-04-15T22:04:00.001+02:00

Pripravljanje terena za njivo

Izdelovanje fižolovk

Urejanje okolice

Kolesarjenje

Oranje

Brušenje in barvanje stropov

Sajenje

Kopanje v luži

Sprehajanje

Preprosto - cvetenje

Foto: Januška in Staša

Poslovili smo se od Ane

2011-04-04T18:07:00.004+02:00

Ana je bila ena od redkih Robidiščanov, ki so skoraj vse življenje preživeli v vasi in ki sem jih imela čast srečati. Odšla je za svojim Jožetom, ki se je poslovil pred leti. Hvala, Ana in Jože, za te dragocene trenutke, ki sta jih delila z nami.

Pa še pogled na Kanin... / View to Kanin mountain...

2011-03-29T22:20:00.006+02:00

iz perspektive, kot smo objavili pogled na Stol. No, en korak bolj v levo.

From similar perspective as this. Well, from one step to the left.

Pomlad se počasi prebuja tudi v gorah!

2011-03-28T00:02:00.004+02:00

Spring is finnaly comming also up here!

Fugiranje kamnite stene

2011-03-27T09:52:00.003+02:00

Stena zafugirana, s tem se "grda dela" končujejo, pod v vrhnjih prostorih položen, stene se končujejo ta teden, pod za spodnji prostor že v kleti, za stopnice zmenjeno, keramika na poti iz Italije... dela še veliko, volje še več! Povpraševanja pa tudi že nekaj. Fajn.

Šefe / The Boss

2011-03-26T08:28:00.000+01:00

Rozamunda in Ferdinanda...

2011-03-25T22:17:00.005+01:00

... bosta maja dopolnili eno leto.

Tule je fotka prvega Rozikinega dne, tule pa nepozaben filmček, kako se je učila sesati pri mami Filomeni. Ferdika je sicer posvojenka, Filomena, ki je danes žal ni več, jo je posvojila, ko ji je umrla prava kozja mama, ki je dobila mastitis. Štiri mesece so bili prava družinica, potem pa smo se poslovili tudi od Filomene, ki jo zelo pogrešamo. Pa njeno mleko tudi.

Nov plot / new fence

2011-03-24T22:08:00.003+01:00

Tale plot je letošnji. Predvidevam, da ga je naredil Elio, eden od še živečih starih Robidiščanov.

Moj poklon, res!

This fence was made this year by Elio, one of Robidiscians.

My compliments to this simple but great design!

Pri Škvorih na drugi strani Legrade, čez mejo, v Prosnidu

2011-03-15T12:31:00.002+01:00

Južna

2011-03-11T13:33:00.003+01:00

- mineštra oz. kuhna
- fižol
- pečen krompir
in za splaknit
- šibkov čaj z sušenim grozdjem

Pust iz Logje

2011-03-08T23:31:00.003+01:00

No, na našem domu pa so nas v poznih večernih urah obiskali še pusti iz Logje. Ti so bili bolj pisane narave, od konja, hudiča, pa do blumarja... Logje je vas iz iste agrarne skupnosti, oddaljena približno 6 kilometrov, grajena v podobnem kamnitem stilu, menda pa je z Robidiščem povezana predvsem v tem, da se pogostokrat skupaj omenjata v raznih kronikah o sporih glede zemljišč.

In kot se spodobi za sosedske pogovore, je tudi na tem obisku stekla debata predvsem o tem, katera vas ima večjo cerkev, katera je bila prej omenjena in od kje prihajajo blumarji. Da ima Logje večjo cerkev kot Robidišče, verjamem, da je bila vas prej omenjena, dopuščam, da pa na maskah blumarjev, ki tekajo drugje po Benečiji, piše "made in Logje", pa me nadvse zabava.

Hvala, maškare, da ste nas obiskale in nam popestrile miren večer. :-)

Pust v Črnem varhu

2011-03-07T10:02:00.003+01:00

Črni varh (Montefocso) je vas, prav tako oddaljena le nekaj sto metrov zračne linije od Robidišč, a tudi tja se pride dandanes le naokoli po cesti. Domačini sicer poznajo bližnjico, a je le-ta precej zaraščena. Pomladi načrtujemo akcijo, da pot očistimo, a tokrat smo se, tudi zaradi otrok, odpravili po ozki ovinkasti cesti. Od tu prihaja naš drug prapra(pra?) nono. Očitno so bila dekleta na Robidišču pravi magnet za fante iz okoliških vasi :-)

Tu je bil pust v nedeljo. Za ta kraj so načilni blumarji, v belo odeti mladi fantje (samo fantje!), ki tečejo v vrsti iz enega konca vasi v drugi in pri tem glasno zvonijo- domačini so ponosno pripovedovali, da so včasih tekli tudi po dvanajstkrat. Tudi ti so obiskali v vasi še živeče domačine.

Čeprav je tradicija vmes že zamrla, saj tudi v tej vasi ni več mladih, pa so pred leti maske spet popisali, jih ponovno izdelali, in tradicija je spet oživela. Spet harmonika v vaškem agriturizmu, spet veselje. Spet skok v preteklost. Domača naloga: prebrati kaj o pustih v teh krajih!

In spet sem bila kar malo začarana.

Pust v Prosnidu

2011-03-06T18:03:00.005+01:00

Še dobro, da sem na blogu BK Evolution zasledila, da bo v Prosnidu (spet) pust. Vas, ki jo vedno znova gledamo iz Robidišča, se zdi tako skrivnostna... kako tudi ne, saj je bila dolgo zaradi meje zame praktično nedostopna, po padcu meje pa je bilo treba za nekaj sto metrov zračne razdalje daleč naokoli čez Breginj. Sedaj je cesta popravljena, a zaledenela. Kljub vsemu je bil cilj jasen: gremo v Prosnid, k sosedom, pa pika!

In bilo je enkratno. Spontano. V vaški gostilni, kjer so se kmalu po poldne zbrale maske. Večinoma so bili to domačini, ki sedaj živijo v dolini, a se radi vračajo. V vasi jih živi le še okoli dvajset. Oštir je skuhal pašto, igrala je harmonika, ljude pa so bili preprosto veseli. Veseli, da je v vas po dolgi zimi spet prišlo življenje. Potem smo šli po vasi, harmonika je igrala še bolj na glas, petje jo je preglasilo, obiskali smo vse, ki v kraju še živijo. In potem zopet v gostilno, ki je po izgledu taka, kot je bila verjetno pred petdeset in več leti.

Kaj pa vem, posebne emocije so to. Močne. Ko gospe, ki te ne pozna, poveš, da si "hor z Rbišč, od Danteja nevesta", tako se namreč v teh krajih reče "ta mladi", ta pa potem zaplava v preteklost in ti pove zgodbo o tem, kako so včasih hodili na plese. In kako so peli in se ženili... Anušin prapra(pra?) nono je menda iz Prosnida...

Začarana sem.

Pogled na Stol

2011-03-03T21:35:00.001+01:00

Tudi hiški čakata na toplejše dni...

2011-03-02T09:23:00.004+01:00

... da jim uredimo okolico in sfiniširamo notranjost.
Danes pa izbiramo kopalnico :-)

Na zimskem sprehodu med pašniki

2011-02-28T21:39:00.000+01:00

Za šporgetom...

2011-02-27T19:59:00.002+01:00

... ali ob srcu kuhinje smo preživel ta vikend. Ko nismo bili na soncu, seveda...

Jutranja kavica, skuhana na drva...Zajtrk za šporgetom... pomarančke v soku, olupki pa za aromo...

Za kosilo dobrotke po nonino in nonotovo

V jedilnem kotičku pa že vse cveti

Kar se mene tiče, je letošnja sezona odprta. Komaj čakam na naslednji sončni vikend! :-)

Zibka se vrača...

2011-02-15T01:18:00.002+01:00

... na Robidišče, kjer jo je pred leti spletel naš nono. Deklica in fantič sta v njej prespala ure in ure. Le kdo bo naslednji? In kdaj?

Poletje, pridi že!

2011-02-14T21:47:00.001+01:00

Polh na obisku / Dormouse visiting us

2011-02-13T21:17:00.006+01:00

Poleti nas je obiskal celo g. Polh. Poimenovali smo ga Tinček. Zlezel je v shrambo, se najedel breskev, nato pa odšel počivat na hišno obrobo, kjer se začenja tretje nadstropje. Od tam nas je budno opazoval celo popoldne, mi pa njega.

Vrt

2011-02-11T00:03:00.008+01:00

Prva dela na vrtu so se v toplih dneh že začela, zahvaljujoč ovčkam, ki so prispevale gnojilo. Zdaj naj zemlja še malo počiva, čaka jo naporno leto! Ker nekatere zaloge iz shrambe že počasi kopnijo, računamo, koliko dobrotk posaditi letos...

Hiška hiška hiškica

2011-02-11T00:03:00.005+01:00

Pravzaprav štalca. Ki počasi, počasi dobiva novo podobo. Na fotki mojster Janez. Najboljši mojster za suhomontažne stene! :-)

Januarja

2011-01-28T07:39:00.001+01:00

Vogal stare šole,...

2011-01-23T22:14:00.003+01:00

... naše sedanje poletne rezidence, zgrajen iz velikih kamnitih kantonov pred več kot 100 leti, je prestal požar in nekaj potresov. Držimo pesti, da si je sedaj zaslužil svoj mir pred takimi neprilikami.

Village downtown

2011-01-17T00:05:00.004+01:00

Na svežem zraku

2011-01-14T11:33:00.002+01:00

Tudi ptiček pride rad s svojimi lastniki na počitnice na Robidišče.

Za mrzle dni

2011-01-12T07:55:00.002+01:00

Panorama vasi

2011-01-10T07:58:00.003+01:00

(z dodatnim hribčkom zaradi nemirne roke:))

Pogled na Furlansko nižino

2011-01-09T20:47:00.002+01:00

Le 7 km iz Robidišča proti zahodu se konča Benečija. Ob jasnih dneh se vidi do morja, zvečer pa morje lučk. Romantično.

Dragi obiskovalci bloga...

2010-12-26T20:11:00.003+01:00

... zadnje čase je recesija z objavami. Malce so krivi deževni dnevi, malce pa najmlajša generacija robidiških potomcev, da že lep čas nismo bili v tistih krajih. Tudi sicer je menda precej mirno v kraju. Vsi skupaj polnimo baterije za poletni del leta, ko nas čaka realizacija novih idej...

Vseeno pokukajte vmes tudi na to stran. Gotovo vas preseneti kakšna objava.

V vsakem primeru pa naj vam zaželimo lep zaključek leta in vse dobro v 2011. Upam, da nas obiščete!

Prosnid prej in zdaj

2010-12-26T20:05:00.003+01:00

Pogled na Prosnid leta 1951 in 2010. Avtor prve fotografije je Milko Matičetov, SEM.

Pri Marjancovih kuhajo sir

2010-11-15T10:47:00.002+01:00

foto Boris Orel, 1951 (arhiv SEM)

Še ena hiša se je podrla

2010-11-09T09:00:00.002+01:00

Tik ob cesti je že nekaj let bila nevarna za vse, ki smo hodili pod njo.

Sedemdesetica

2010-10-24T23:14:00.005+02:00

VSE NAJBOLJŠE IN VELIKO ZDRAVJA!

Gremo spat

2010-09-20T06:56:00.004+02:00

Najmlajši robidiški potomec

2010-09-13T21:37:00.004+02:00

Janez, rojen 29.8.2010.

Janez in Anuša prvi dan.

Eliotova otava v "tradicionalni bali"

2010-08-23T14:56:00.007+02:00

Daleč od ponorelega sveta...

2010-08-22T19:06:00.000+02:00

... na Dnevniku. Prispevek Mojce Dumančič.

http://tvslo.si/predvajaj/dalec-od-ponorelega-sveta/ava2.79547928/

Kuhana polenta v Venezueli

2010-08-17T07:07:00.003+02:00

Danes nas je v našem e-nabiralniku čakalo posebno presenečenje: "Lep pozdrav iz Venezuele! Jose Cencič" Lep pozdrav nazaj v daljno Venezuelo, pa seveda - DOBER TEK!

Letošnja največja investicija na Robidišču

2010-08-16T09:30:00.006+02:00

Nekoč, ko je v vasi živelo še precej več kot 200 ljudi, pa vse do potresa leta 1976, ko je bilo prebivalcev še okoli 30, so bili hlevi v vasi raztreseni med hišami. Ostanki kamnitih hlevov, nad njimi senik, spredaj pa mali prizidek za svinjak, so sicer dandanes pri nekaterih hišah še vidni, a svoje funkcije ne opravljajo več. V našem nastaja mala galerija (ki se letos žal ni premaknila dalje), no, v sosednjem pa res živi še nekaj ovc.

Po potresu leta 1976 so bili čudni časi, ki danes zbujajo mnoge diskusije pro in contra. V večini vasi Breginjskega kota so buldožerji podrli stare kamnite hiše, ki jih je pošteno pretreslo in praviloma niso bile več varne za življenje. Jugoslavija je v tistem času tekmovala z Italijo in časovno je bila obnova Breginja, Podbele in še katere od vasi res učinkovita. A zrasle so montažne hišice, potresno sicer varne, higijensko precej nad standardom nekdanjih kamnitih zidov brez urejene kanalizacije, a žal tudi s precej manj duše. Ljudje so se vrnili in bili seveda zadovoljni. Na italijanski strani je obnova potekala mnogo počasneje. A ostale so večinoma fasade, ljudje pa so odšli.

Robidišče je v tem primeru izjema. Slaba pot je onemogočila buldožerjem, da bi prišli zraven. Zato je Robidišče ostala edina ohranjena slovenska beneška vas s tipično arhitekturo. A kljub temu je bilo podrtih mnogo nevarnih hiš, nekatere pa se podirajo še dandanes.

In kako je nekdanja oblast rešila hleve? V vseh vaseh po Kotu so bili zgrajeni montažni skupni hlevi. Verjetno tudi zelo dobra in učinkovita ideja, da se lahko hitro ponudili tudi živalim nov dom. Če se ne motim, je takih ogromnih objektov 5, še toliko je senikov.

Resda so ljudje v tistem času kmetijstvo na veliko opuščali. Voden policentrični razvoj v sedemdesetih letih je prinesel v Breginj tudi tovarno in kmalu ni bilo več živine. Do nedavnega, ko vedno pogosteje srečaš posamezne manjše čredice ovc, konj, koz...

Še najbolj se je kmetijstvo razvilo prav na Robidišču. V montažnem hlevu, ki je bil do nedavnega pokrit z azbestnimi salonitkami, danes domuje okoli 100 ovc, 15 koz ter par kokošk.

Pa je prišla ideja in so prišli investitorji in z občino Kobarid, ki je lastnica štale, se jim je uspelo dogovoriti o služnostni pravici za uporabo strehe, na katero so namestili sončne celice in generator. 472 modulov prekriva sedaj enoslamnato streho, katerih moč je 85 kWh.

Nismo prav pogosto navajeni, da take ideje javno zasebnega partnerstva v Sloveniji resnično tudi zaživijo, zato čestitke pobudnikom.

Vir: tu in tu.

Robidiška poletna marenda

2010-08-07T12:23:00.002+02:00

Lepotec

2010-08-05T00:00:00.003+02:00

Naših gostov (ponavadi) ne sodimo po lepoti. A tale je izjema. Pri nas je bil že tretjič in menda mu je tu všeč. Nam pa je všeč on. Užitek ga je že samo gledati.

"Zraslo brez neljubih dodatkov"

2010-08-04T23:06:00.006+02:00

Pred tremi leti smo prišli na idejo, da bi lahko viške zelenjave delili še s kom. Z Anušo sva takrat skoraj vsak dan odšli do Podbele v kamp, postavili mini stojnico, zaslužili sladoled, ga pojedli in odšli nazaj na Robidišče. Pogosto sem navsezgodaj spekla še kruh, ki je šel za med.

Lani žal toliko časa ni bilo. Nalepili smo nekaj letakov in sem ter tja dobili obisk na dom.

Letos se je zadeva razvedela in skoraj dnevno dobimo obisk iz doline, ki pride po gajbico zelenjave. Precej polno prodamo po ceni, ki je gotovo konkurenčna tudi velikim trgovcem, le da se tu skupaj sprehodimo čez vrt. In nasmehi gostov, ki pridejo tudi z motorjem, dokazujejo, da smo vsi zadovoljni!

Veliko je še malih neizkoriščenih priložnosti za tiste, ki so pripravljeni na kaj posebnega... škoda, da se je moja sezona letos zaključila. A porodnišnica je le predaleč...