GEOKOT 2013 - Drugi dan terenskih vaj - Črni vrh

Robidišče – Črni vrh

Pot je označena z zelenimi oznakami, primerna je za ljudi vseh starosti in nima pretiranega naklona ali velikih višinskih razlik. 

Slika 1: Na poti lahko najdemo veliko apnenčastih skal

Slika 2: Matajur

 

Ćarni Varh

V vasi Čarni Varh živijo Slovenci, Italijani in Furlani, vsi se pa imajo za Benečane. V začetku dvajsetega stoletja je v vasi živelo približno 600 ljudi. Imeli so tudi osnovno šolo (do 5. razreda), v srednjo pa so se vozili v Špeter. Tja je vozil avtobus trikrat na dan. Sedaj je v vasi 30 ljudi, ki so v povprečju starejši od 30 let. Edini avtobus, ki vozi v vas pride enkrat na teden iz Čedada. 

Slika 3: Čarni Varh

Bulmarski pust

Posebnost vasi je pustovanje. Na pustni torek so se samski moški  (Bulmari) oblekli v belo, na glavi pa so nosili barvne butare. Vaščani so jim pripravili pot polno ovir, katero so mogli prehodit brez da bi umazali obleke. Po opravljeni nalogi je sledilo veliko slavje. 

Slika 4: Nekdanji malo mejni prehod med Italijo in Slovenijo

 Slika 5: Kip Marija v ozadju pogorje Matajura

Napisali so: Najda, M., Alen S. in Gregor L.

GEOKOT - dan 2

Dragi dnevnik, drugi dan terenskih vaj se je naša skupina štirih geografov tretjega letnika odpravila na Občino Kobarid. Tam smo se srečali z direktorjem občinske uprave, g. Simonom Škvorom in go. županjo Darjo Hauptman, ki sta nam predstavila vizijo turističnega razvoja občine Kobarid.

Slika 1: Geografi pred Občino Kobarid

Slika 2: Županja Darja Hauptman

Nato smo se skupaj z županjo odpravili na razgledno točko Veliki rob (455 m) nad Kobaridom. Po tem smo nadaljevali po Kobariški zgodovinski poti, na kateri smo si ogledali Tonovcov grad (pomembno arheološko najdišče), sledil je spust mimo vojaških bunkerjev in rovov iz prve svetovne vojne do reke Soče, ki smo jo prečkali po mostu.

Slika 3: Pogled na Kobarid iz Velikega roba

Slika 4: Prečkanje reke Soče

Pot nas je vodila ob potoku Kozjak, nakar smo prišli do slapa Kozjak. Nazaj do Kobarida smo se sprehodili po levem bregu reke Soče, med drugim tudi skozi vojaške rove, kjer smo si ogledali tudi prostor, ki so ga v prvi svetovni vojni uporabljali vojaki za spanje. Pred zaključkom je sledil še ogled Fundacije poti miru. Na koncu je ga. županja poskrbela še za pogostitev v lokalni pizzeriji.

Slika 5: Slap Kozjak

Zapisali smo: Branka Razpet, Tina Bednarik, Dijana Hudournik in Marko Kežar

GEOKOT - dan 1

Študenti drugega in tretjega letnika smeri Geografija, Fakultete za humanistične študije Koper, smo v okviru predmeta Regionalno planiranje, prispeli v naselje Robidišče, v četrtek 18. aprila 2013 ob 18.00. Namen terenskih vaj, je spoznavanje razvojnih možnosti naselja Robidišče in občine Kobarid.

Terenskih vaj se je udeležilo 20 študentov Geografije, pod vodstvom Staše Mesec in Mihe Kodermana. Po namestitvi vseh študentov po sobah, je sledilo srečanje z našo mentorico, ki nam je razložila potek programa terenskih vaj. Staša je razdelila študente po skupinah in vsaka skupina je dobila svojo specifično nalogo oziroma pot.

Slika 1: Srečanje geografov z mentorico

Slika 2: Spoznavanje značilnosti vasi

Okoli 19.30 smo si ogledali kulturno in naravno dediščino vasi Robidišče, med katerimi lahko izpostavimo: črna kuhinja, kamen Stonewood, arhitekturne posebnosti zgradb, itd... Po ogledu smo imeli dve predavanji o Robidišču in o procesu razvoja skozi leta 2000 do 2010, ter o družbeno in naravno geografskih značilnostih Beneške Slovenije.

Slika 3: Črna kuhinja

Potrebno je izpostaviti nekaj pomembnih zgodovinskih dejstev: skozi zgodovinsko obdobje od 15. stoletja naprej, sta naselje Robidišče in celotna Beneška Slovenija, doživeli kar nekaj družbeno-političnih sprememb kot so: menjava italijanske (oziroma beneške) in avstrijske oblasti, ter po drugi svetovni vojni nov družbeni sistem (socializem) pod okriljem SFRJ. Posledično se po letu 1950 začelo obdobje izseljevanja prebivalstva iz Robidišča in tudi iz drugih lokalnih naselij.

Slika 4: Predavanja v hišni galeriji

Danes se kljub odmaknjenosti in težki prometni dostopnosti ljudje vračajo nazaj v vas Robidišče. To območje je postala tudi zelo privlačna turistična točka. Turisti prihajajo tako iz evropskih držav kot iz drugih kontinentov.

Danes, 18.4.2013 praznuje rojstni dan naša kolegica Urška. Želimo ji veliko zdravja, sreče in uspehov v življenju :)

Slika 5: Slavljenka Urška

Napisali so: Alen Stojčevski, Marko Kežar in Primož Goljuf

VABILO NA PREDAVANJI

Spoštovani,

tudi letos v sodelovanju Kulturnega društva Stol Breginj in Fakultete za humanistične študije Koper na Robidišču izvajamo izobraževalni program, ki obsega med drugim terenske vaje študentov geografije pri predmetu Regionalno planiranje.

V sklopu le-teh, ki bodo potekale med 18. in 21.4.2013, bomo organizirali tudi dvoje zanimivih strokovnih predavanj, na katere želimo povabiti tudi širšo publiko.

Ker se predavanji nanašata na turizem, vas ljudno vabimo, da nas v petek in soboto obiščete v Galeriji Škvor (hiša v nizu za črno kuhinjo).

Veseli bomo, če boste naše vabilo poslali še tistim, za katere menite, da bi jih utegnilo zanimati.

Lep pozdrav iz Robidišča,

Staša

PREDAVANJE 1:

MOŽNOST REVITALIZACIJE KULTURNE DEDIŠČINE V SLOVENSKEM PROSTORU - PRIMERI DOBRE IN SLABE PRAKSE

petek, 19.4.2013 ob 16. uri

Predavala bo ga. Mateja Kvaternik Zupan, arhitektka, že vrsto let zaposlena na Ministrstvu za kulturo. Predstavila bo pomen ohranjanja kulturne dediščine ter nas popeljala skozi nekatere primere zgledne obnove in funkcionalne revitalizacije kulturnih objektov. V predavanju bo opozorila na glavne elemente zakonodaje, tudi slabosti le-te, ter predstavila nekatere primere slabe prakse oziroma neupoštevanja zakonodaje s področja ohranjanja kulturne dediščine. Po predavanju bo na voljo za odgovore na vprašanja poslušalcev.

PREDAVANJE 2:

TURIZEM ISKANJA KORENIN KOT PRILOŽNOST ZA RAZVOJ TURISTIČNE PONUDBE V SLOVENIJI

sobota, 20.4.2013 ob 18. uri

Dr. Miha Koderman iz Znanstvenega-raziskovalnega središča UP se je v preteklih letih ukvarjal z »izseljenskim turizmom« oz. s »turizmom iskanja korenin«, s katerim označujemo turistične obiske izseljencev in njihovih potomcev v državi prednikov. Omenjeni pojem je v Sloveniji navkljub dejstvu, da zunaj meja Republike Slovenije živi preko 300.000 oseb slovenskega porekla, še relativno nepoznan. Predstavil bo, kako obsežna je ta vrsta turizma, kakšni programi že obstajajo v našem prostoru, kaj ti obiskovalci obiščejo, kje so še priložnosti za ponudnike turističnih storitev.

"Izseljevanje iz širšega slovenskega etničnega prostora je bilo vse od začetka 19. stoletja še posebej intenzivno v agrarnih in slabše razvitih obrobnih predelih takratne avstrijske monarhije, ki so se soočali z vrsto neugodnih okoliščin. Izseljenci so si v tujini tekom desetletij izboljšali gmotni položaj in si prizadevali ohranjati svojo identiteto z druženjem v društvih in župnijah, pa tudi z obiskovanjem nekdanje domovine. K (vsaj začasni) vrnitvi v izvorno državo so jih gnala tako sorodstvena oziroma družinska kakor tudi narodnostna čustva, ki združena predstavljajo močan emocionalni element, ki se je ob prostorski in časovni oddaljenosti med izseljenci še stopnjeval in se pogosto ohranil več generacij kot ključni motiv za obisk nekdanje domovine. Še danes tako predstavlja izseljencem in njihovim potomcem vrnitev v nekdanjo domovino pomembno in dragoceno življenjsko izkušnjo: priložnost za obisk še živečih sorodnikov in vzpostavitve ponovnega stika z delom družinske, narodne in jezikovne dediščine. Kot kažejo izsledki dveh izvedenih empiričnih študij avtorja, je ta segment turizma tudi tesno povezan s podeželjem, saj želijo izseljenci in njihovi potomci, ki obiščejo nekdanjo domovino, obiskati svoje rodne vasi (oziroma rodne vasi svojih prednikov). Izkušnja bivanja na podeželju, ki tovrstnim obiskovalcem hkrati predstavlja odmik od vsakdanjega bivanja v urbanih območjih zahodne Evrope, ZDA, Kanade ali Avstralije, je še zlasti zanimiva za njihove potomce, ki praviloma nimajo neposrednega odnosa do dežele svojih prednikov. Ta zvrst turizma ima med drugim tudi de-centralizacijske učinke v smislu odmika od uveljavljenih slovenskih turističnih središč. V predavanju se bo avtor osredotočil na območje Brkinov in delno Goriške in osvetlil pojav obiska (nekdanjih) izseljencev, ki so se po drugi svetovni vojni odseljevali na tuje, predvsem v Avstralijo, zdaj pa se posamič ali v krogu družine bolj ali manj kontinuirano vračajo v rodne kraje."

Pomladansko (o)čiščenje / Spring cleaning

Končno smo dočakali vikend, ko je bilo dovolj toplo, da smo lahko "odprli sezono". Pogrešali smo že naše hiške in sonce in kave in vonjave in okuse...

 

This weekend was finally warm enough to "open the season". Oh, how much we missed our houses and sun and outside coffee and smells and tastes...