Vsem prijateljem... / To all our friends...

Božični sprehod z marendo / Christmas Walk with Lunch

Prednovoletno srečanje

Danes smo se na prednovoletni večerji srečali štirje iz črede robidiških "volov"  in skupaj ob spominih na letošnje pripetljaje, zgode in nezgode smo pogledali v leto 2013. Idej ne zmanjka, prav tako ne izzivov. Optimistični smo, ker DELO JE! :-)

WoodStone 2012 - video

Avtor: Matej Župec

Aktivno v Posočju / Active holidays in the region!

Murkovo listino prejela sekcija Ohranimo Robidišče...

... kulturnega društva Stol Breginj.

Naš trud so opazili tudi slovenski etnologi in nam v ponedeljek podarili Murkovo listino. Pa naj si kar sposodim tekst in fotografije ge. Neve Bazetič iz Primorskih novic:
 







 


















(na skrajni desni mi, Robidiščani in robidiški navijači: Rudi, Vida, Igor, Anuška in Staša)
 
TOLMIN > Za podelitev Murkovih nagrad, ki jih Slovensko etnološko društvo (SED) namenja za posebne dosežke, Tolmin oziroma Posočje nista bila naključno izbrana. Z letošnjim dogodkom so se namreč poklonili lanskemu nagrajencu za življenjsko delo, pokojnemu profesorju in raziskovalcu Janezu Dolencu.

“Etnologi smo hvaležni za njegovo bogato etnološko zapuščino, s katero bo vedno med nami. Zadnja leta je pri raziskovanju tolminskega kmečkega punta izbrskal veliko novega gradiva, s katerim organizatorji bogatijo praznovanje 300. obletnice punta prihodnje leto,” se je Dolencu poklonila predsednica SED Tita Porenta.

Prizadevni Kotarji

Etnologi iz vse Slovenije so v Posočje prišli tudi zato, ker so med prejemniki Murkove listine domačini in sosedje Benečani. Listino je prejela sekcija Ohranimo Robidišče. “Z ohranjanjem kulturne dediščine, s kulturnimi in turističnimi prireditvami ter drugimi dejavnostmi so Robidišču vrnili polno življenje,” jih je pohvalil predsednik komisije za podelitev nagrad Janez Bogataj.

Družini Mazora iz Breginja so listino podelili za zbiranje etnološkega in drugega gradiva vse od potresa leta 1976 dalje. Ustvarili so zbirko s približno 5000 predmeti, v kateri najdemo kmetijsko orodje, celotno čevljarsko in mizarsko delavnico, gostilniško opremo, nekdanja oblačila, tudi s prvo svetovno vojno povezano gradivo.

Prvič sta dve Murkovi listini presegli državno mejo. Namenili so ju kulturno verskemu listu Dom in tedniku Slovencev Videmske pokrajine Novemu Matajurju, ki imata sedež v Čedadu. Dom je priznanje prejel za redno posvečanje etnološkim temam, Novi Matajur od svojih začetkov leta 1952 piše o zgodovini domačih krajev, objavlja zgodbe, ki se od prednikov prenašajo na mlade rodove. 

 

Fanči Šarf (levo) je z ekipami Borisa Orla po vojni popisala etnološko gradivo v Breginjskem kotu, kar lajša delo tudi sekciji Ohranimo Robidišče z neutrudno Vido Škvor

Priznanje tudi v Piran

Tudi na Primorsko je šlo eno Murkovo priznanje. Za bogato in raznoliko delo ga je prejela etnologinja in knjižničarka Špela Pahor iz Mestne knjižnice Piran. Poleg ostalega neutrudno zbira življenjske zgodbe prebivalcev Izole, Lucije, Strunjana in Pirana.

Ponedeljkovo Murkovanje je etnologe popeljalo na obisk v Breginjski kot in Kobarid, v Tolminu so obiskali grob Janeza Dolenca. Aktualne problematike sicer niso posebej poudarjali, kar pa ne pomeni, gre vse po maslu. Tudi etnologija se je znašla v primežu vsesplošnega zategovanja pasu, soočajo se z neusklajeno zakonodajo in lastniškimi problemi pri ohranjanju etnološko kulturne dediščine. Na to je opozorila tudi Vida Škvor iz sekcije ohranimo Robidišče, ki pravi, da kljub velikemu trudu nikakor ne morejo urediti lastništva črne kuhinje, ki bi lahko postala najbolj atraktivna vaba v tej turistično in sicer vse bolj živahni vasici.

NEVA BLAZETIČ (http://www.primorske.si/Kultura/Nagrajeni-tudi-Primorci-in-Benecani.aspx)

Naj dodam, da je Murkovo nagrado prejela ga. Fani Šarf, ki je bila del Orlove ekipe, ki je okrog leta 1950 na terenu poslikala vse tiste fotografije, iz katerih smo letos naredili razstavo in muzej na prostem. A to zahteva posebni zapis.

Jesenski sprehod / Autumn walk

Fičko :-)

Zahvala županje

Opravljeno preteklo delo na Robidišču je bilo letos opaženo ne le s strani mnogih obiskovalcev in novinarjev, ki so o tem vedno pozitivno pisali, pač pa je naš trud opazila tudi županja občine Kobarid. Ker je pogosoto tako, da si doma najmanj cenjen, nam ta nagrada še posebej veliko pomeni.

Sprejem in podelitev nagrad je bil izredno svečan dogodek in vsa čas orgaizatorjem. V ozadju je na fotografijah pogorje, ki tudi dejansko obkroža občino, lokalna društva so pripravila ganljiv program.

Nagrado je v imenu celotne vasi prevzel Simon Škvor, ki je tudi sicer že precejšen del svojega življenja vpet v razvoj in življenje v vasi. Prvi, ki je verjel, da delo ni zaman...

  

In še obrazložitev zahvale:

Naša najzahodnejša vasica v državi je v zadnjih letih naravnost zacvetela. Pridni vaščani so v oživljanje vasi vložili veliko energije in lahko rečemo, da ima danes vas že pomlajeno dušo. Letos so se v vasi po zaslugi in pod vodstvom doktorice Staše Mesec odvijali številni pomembni tabori ter delavnice. Potekale so terenske vaje študentov geografije, ki so kartirali okoliške poti in popisali stare pešpoti. Celotna vas je bila delovni atelje za 20 študentov, ki so se preizkusili v tradicionalnem oblikovanju lesa in kamna, obnovili pa so tudi predmete iz črne kuhinje. Na kmetiji Cencič je potekal prostovoljni delovni tabor, pripravili pa so tudi druge izobraževalne programe. Kmetija med drugimi redno gosti tudi mlade iz svetovne organizacije WOOF. Konec poletja je kulturno društvo Stol Breginj v vasi postavilo razstavo starih fotografij in muzej na prostem, že vrsto let pa je tudi organizator tradicionalnih Kotarskih dnevov.  Študentje, ki so v vasi opravljali delovno prakso iz področja regionalnega razvoja, pa so pripravili etnološko-zgodovinski vodnik. 

Povsem upravičeno trdimo, da se le malokatera vas lahko ponaša s tako zanimivim in kakovostnim dogajanjem. Razvoj turizma in kmetijstva predstavljata nov razvojni potencial ter zagon vasi. Tako Robidišče s svojo odmaknjeno lego danes predstavlja enega od redkih živih spomenikov, ki v ljudeh vzbujajo občudovanje, nostalgijo po starih časih, navadah in običajih. Vas je zanimiva za preživljanje počitnic in za dnevne goste, ki se radi naužijejo miru ter se v pridihu odmaknjenosti srečajo z naravo in ekološko pridelano hrano, ki jo z vso ljubeznijo ter pozornostjo pridelata in predelata pridna kmetovalca Pavla ter Igor s svojimi pomočniki.

Praznik kostanja v Benečiji

V imenu sosedov čez mejo vabilo na praznik kostanja (in ogled Slovenske Benečije). Če se odločite, vam nudimo posebej ugodno namestitev - najem cele hiške za ceno sobe.

Bolj star bolj nor

Dedi, ki si je pri devetinšestdesetih omislil skoraj čoperja na obisku pri več kot 6 desetleja mlajših vnučkih:-)

 

Najmlajši tisti hip / The youngest that moment

Star en dan... / One day old...

Številka ena / Number one

ta lepa hiška...

Robidiška robida z roba vasi

According to one of the theory, Robidisce got it's name after blackberries (robida-blackberry). Another theory is that the village got it's name because it lies on the edge (rob-edge).

 

Kaj s kozjo skuto? Tortelini za kosilo! / Cooking with goat cottage cheese

Po nasvetu kaj s kozjim sirom in sirotko, še nasvet, kaj s kozjo skuto:-)

Having problems with what to do with the cottage cheese? Here is an idea :-)

Študijska praksa, dan 1

Študijska praksa v okviru študijskega programa geografije poteka na Robidišču, vasici, ki se nahaja na skrajnem zahodu Slovenije in je del občine Kobarid. Na lokacijo, kjer praksa poteka, smo prišli v soboto 8.9.2012 ter se s mentorico Stašo Mesec pogovorili o poteku in obveznostih, ki jih bomo opravljali na terenskem delu v naslednjih dneh. Prakse smo se udeležili študentje Tina Bednarik, Gašper Iglič ter Marko Tomić. 

1. dan (9.9.): V nedeljo 9.9. je v galeriji domačije Škvor v organizaciji KD Stol Breginj, sekcija Ohranimo Robidišče potekala razstava starih fotografij prebivalcev ter samega kraja, ki jih hrani Slovenski etnološki muzej in ki jih je Orlova ekipa posnela v letih po 2. svetovni vojni. Zbirka fotografij predstavlja pomemben zapis o času, iz katerega lahko preberemo marsikaj o značilnostih življenja v tedanjem času. Razstava je potekala v okviru projekta "Stare poti - nove vezi". Ob razstavi je potekal pogovor z avtorji člankov nastajajočega zbornika o Robidišču, to so mag. Inga Miklavčič Brezigar, ki je raziskovala etnološko zgodovino vasi, go. Barbaro Sosič, ki raziskuje zapise avtorjev fotografij, go. Stašo Mesec, ki opisuje dogajanje v vasi danes ter go. Vido Škvor, ki je idejna pobudnica, povezovalka in vodja projekta. V sklopu študijske prakse smo pomagali pri postavitvi razstave ter prisostvovali samemu dogodku, s čimer smo si pridobili nova znanja, ki jih bomo potrebovali v naslednjih dneh, saj pripravljali vodnik po vasi, katerega cilj je na kratko povzeti značilnosti tega območja.

Urejanje stalne razstave na prostem

Če še tako zgodaj v tej vasi vstaneš, se že nekaj dogaja. Tokrat je sveder in lojtro vzel v svoje roke Livio in s pomočjo budnega očesa Vide sta en dva tri postavila stalno razstavo starih fotografij na odprtem. Študentje geografije UP FHŠ, ki danes tu začenjajo enotedensko prakso s področja regionalnega razvoja, pa bodo morali, med drugim, zadeve spraviti v vodniček, ki bo namenjem obiskovalcem vasi in jih bo popeljal skozi zgodovinske-etnološke in geografske posebnosti območja. 

Mimogrede, prvi fotografiji me spominjata na reklamo "Slovenija - moja dežela". Še koga?

Vabilo: Stare poti - za nove vezi

Robidišče v Dubrovniku...

...na IGU konferenci na temo marginalnosti in marginalnih območij. Ne bom skromna - vsi skupaj smo si zaslužili velik aplavz s strani stroke celega sveta (in nekaj konkretnih kontaktov).