nedelja, 27. marec 2011

Fugiranje kamnite stene

Stena zafugirana, s tem se "grda dela" končujejo, pod v vrhnjih prostorih položen, stene se končujejo ta teden, pod za spodnji prostor že v kleti, za stopnice zmenjeno, keramika na poti iz Italije... dela še veliko, volje še več! Povpraševanja pa tudi že nekaj. Fajn.


petek, 25. marec 2011

Rozamunda in Ferdinanda...

... bosta maja dopolnili eno leto.


Tule je fotka prvega Rozikinega dne, tule pa nepozaben filmček, kako se je učila sesati pri mami Filomeni. Ferdika je sicer posvojenka, Filomena, ki je danes žal ni več, jo je posvojila, ko ji je umrla prava kozja mama, ki je dobila mastitis. Štiri mesece so bili prava družinica, potem pa smo se poslovili tudi od Filomene, ki jo zelo pogrešamo. Pa njeno mleko tudi.

četrtek, 24. marec 2011

Nov plot / new fence

Tale plot je letošnji. Predvidevam, da ga je naredil Elio, eden od še živečih starih Robidiščanov.

Moj poklon, res!


This fence was made this year by Elio, one of Robidiscians.

My compliments to this simple but great design!

petek, 11. marec 2011

torek, 08. marec 2011

Pust iz Logje


No, na našem domu pa so nas v poznih večernih urah obiskali še pusti iz Logje. Ti so bili bolj pisane narave, od konja, hudiča, pa do blumarja... Logje je vas iz iste agrarne skupnosti, oddaljena približno 6 kilometrov, grajena v podobnem kamnitem stilu, menda pa je z Robidiščem povezana predvsem v tem, da se pogostokrat skupaj omenjata v raznih kronikah o sporih glede zemljišč.

In kot se spodobi za sosedske pogovore, je tudi na tem obisku stekla debata predvsem o tem, katera vas ima večjo cerkev, katera je bila prej omenjena in od kje prihajajo blumarji. Da ima Logje večjo cerkev kot Robidišče, verjamem, da je bila vas prej omenjena, dopuščam, da pa na maskah blumarjev, ki tekajo drugje po Benečiji, piše "made in Logje", pa me nadvse zabava.

Hvala, maškare, da ste nas obiskale in nam popestrile miren večer. :-)

ponedeljek, 07. marec 2011

Pust v Črnem varhu

Črni varh (Montefocso) je vas, prav tako oddaljena le nekaj sto metrov zračne linije od Robidišč, a tudi tja se pride dandanes le naokoli po cesti. Domačini sicer poznajo bližnjico, a je le-ta precej zaraščena. Pomladi načrtujemo akcijo, da pot očistimo, a tokrat smo se, tudi zaradi otrok, odpravili po ozki ovinkasti cesti. Od tu prihaja naš drug prapra(pra?) nono. Očitno so bila dekleta na Robidišču pravi magnet za fante iz okoliških vasi :-)

Tu je bil pust v nedeljo. Za ta kraj so načilni blumarji, v belo odeti mladi fantje (samo fantje!), ki tečejo v vrsti iz enega konca vasi v drugi in pri tem glasno zvonijo- domačini so ponosno pripovedovali, da so včasih tekli tudi po dvanajstkrat. Tudi ti so obiskali v vasi še živeče domačine.

Čeprav je tradicija vmes že zamrla, saj tudi v tej vasi ni več mladih, pa so pred leti maske spet popisali, jih ponovno izdelali, in tradicija je spet oživela. Spet harmonika v vaškem agriturizmu, spet veselje. Spet skok v preteklost. Domača naloga: prebrati kaj o pustih v teh krajih!

In spet sem bila kar malo začarana.


nedelja, 06. marec 2011

Pust v Prosnidu

Še dobro, da sem na blogu BK Evolution zasledila, da bo v Prosnidu (spet) pust. Vas, ki jo vedno znova gledamo iz Robidišča, se zdi tako skrivnostna... kako tudi ne, saj je bila dolgo zaradi meje zame praktično nedostopna, po padcu meje pa je bilo treba za nekaj sto metrov zračne razdalje daleč naokoli čez Breginj. Sedaj je cesta popravljena, a zaledenela. Kljub vsemu je bil cilj jasen: gremo v Prosnid, k sosedom, pa pika!

In bilo je enkratno. Spontano. V vaški gostilni, kjer so se kmalu po poldne zbrale maske. Večinoma so bili to domačini, ki sedaj živijo v dolini, a se radi vračajo. V vasi jih živi le še okoli dvajset. Oštir je skuhal pašto, igrala je harmonika, ljude pa so bili preprosto veseli. Veseli, da je v vas po dolgi zimi spet prišlo življenje. Potem smo šli po vasi, harmonika je igrala še bolj na glas, petje jo je preglasilo, obiskali smo vse, ki v kraju še živijo. In potem zopet v gostilno, ki je po izgledu taka, kot je bila verjetno pred petdeset in več leti.

Kaj pa vem, posebne emocije so to. Močne. Ko gospe, ki te ne pozna, poveš, da si "hor z Rbišč, od Danteja nevesta", tako se namreč v teh krajih reče "ta mladi", ta pa potem zaplava v preteklost in ti pove zgodbo o tem, kako so včasih hodili na plese. In kako so peli in se ženili... Anušin prapra(pra?) nono je menda iz Prosnida...

Začarana sem.



Sredinska poravnava