torek, 21. maj 2013

Načrti za 2014...

... se že kujejo.

V soboto smo imeli poseben obisk - Nick s svojo boljšo polovico in šele 8-tedensko punčico, ki išče teren za dijake ene od britanskih kolidžev, ki želijo narediti nekaj dobrega v eni od lokalnih skupnosti. In so nas znanci združili in veseli smo načrtovali, kaj bi lahko skupaj dobrega naredili.

nedelja, 19. maj 2013

Zeliščna spirala v dobre pol ure

Kup kamenja je bil ostanek gradnje izpred davnih let. Sredi vrta, zaraščen s koprivami.
 
Pa sem ga odbrala in po zgledu ene od fotografij, ki mi je prišla pod roke nedavno tega, zložila v spiralo.
 Direktor je pripeljal zemljo, šefica pa jo je skrbno, da z lopato ne ranimo kakšnega deževnika, preložila med skale.

 Taščici smo ukradli nekaj začimb, v star votel štor družno presadili še en velik grm žajblja, vse skupaj okrasili z barvnimi kamenči... in sedaj... čakamo, da se meta, drobnjak, origano, timijan, rabarbara in bazilika, "primejo"! In upamo,da današnji nalivi ne povzročajo preveč plazenja...

četrtek, 16. maj 2013

Na lepše!

Ta teden je potekalo snemanje oddaje Na lepše v Kobaridu in na Robidišču. Kolesarki Marjani smo povedali, v kaj verjamemo in kakšne vrste gostov prepričamo.
Oddaja bo na sporedu 14.6.




ponedeljek, 06. maj 2013

Projektni dnevi ali počitnice? / Project days or holidays?

 
Dijaki Manca, Dimitrij in Luka smo se v nedeljo 28.4. z avtobusom podali na pot proti zahodu Slovenije, z namenom, da bi posneli predstavitveni film Robidišča, ki ga potrebuje Manca za svojo maturitetno nalogo, zaključuje namreč Srednjo medijsko in grafično šolo v Ljubljani.


Pot proti Kobaridu je bila sicer naporna in dolga, vendar nas je lepota tamkajšnjih krajev več kot prevzela. V Kobarid nas je prišel iskat Simon in nas odpeljal še na nekaj minutno vožnjo do Robidišča. Topel sprejem, okusna večerja in namestitev v "Hlevčku" so stvari, ki so podrle naša pričakovanja.

Zjutraj smo vstali kmalu za tem, ko je zakikirikal petelin. Baterije so bile napolnjene, kartice izpraznjene in čas je bil, da pričnemo s snemanjem. Čeprav je kraj majhen, v sebi nosi veliko zanimivosti na katere nikakor nismo smeli pozabiti. Kamnite hiše, pašniki ovc, črna kuhinja...  
Kasneje smo se odpeljali še mimo reke Nadiže v vas Breginj, kjer smo si ogledali, kar je še ostalo od  vasi pred potresom l. 1976. Snemali smo in snemali... in na koncu smo utrujeni zaspali v naši hiški.


Naslednji dan nas je Anuša po prespanem sončnem vzhodu pospremila na sprehod v sosednjo Italijo. Obiskali smo kmetijo Zaro, kjer naj bi imeli več vrst živali, vendar na našo žalost nismo opazili niti ene.
Zvečer pa smo kresovali v družbi domačinov in turistov, ter se skupaj  pozabavali.


V sredo smo pomagali Staši pospraviti obe hiški, nato smo se sončili na ležalniku in žalostni čakali na odhod domov.

Res pa je da Robidišče ni pravi kraj za motivirano delo, saj te prav zares obdane občutek odmaknjenosti in sproščenosti. Gostoljubje in odlična hrana pa te še bolj razvajajo in polenijo.

Še enkrat se zahvaljujemo Staši in Simonu, ki sta poskrbela za naša prenočišča in za naše lačne želodčke, Anuši in Janezu pa za zabavno družbo!




Luka