Dijaki Manca, Dimitrij in Luka smo se v nedeljo 28.4. z avtobusom podali na pot proti zahodu Slovenije, z namenom, da bi posneli predstavitveni film Robidišča, ki ga potrebuje Manca za svojo maturitetno nalogo, zaključuje namreč Srednjo medijsko in grafično šolo v Ljubljani.
Pot proti Kobaridu je bila sicer naporna in dolga, vendar nas je lepota tamkajšnjih krajev več kot prevzela. V Kobarid nas je prišel iskat Simon in nas odpeljal še na nekaj minutno vožnjo do Robidišča. Topel sprejem, okusna večerja in namestitev v "Hlevčku" so stvari, ki so podrle naša pričakovanja.
Zjutraj smo vstali kmalu za tem, ko je zakikirikal petelin. Baterije so bile napolnjene, kartice izpraznjene in čas je bil, da pričnemo s snemanjem. Čeprav je kraj majhen, v sebi nosi veliko zanimivosti na katere nikakor nismo smeli pozabiti. Kamnite hiše, pašniki ovc, črna kuhinja...
Kasneje smo se odpeljali še mimo reke Nadiže v vas Breginj, kjer smo si ogledali, kar je še ostalo od vasi pred potresom l. 1976. Snemali smo in snemali... in na koncu smo utrujeni zaspali v naši hiški.
Naslednji dan nas je Anuša po prespanem sončnem vzhodu pospremila na sprehod v sosednjo Italijo. Obiskali smo kmetijo Zaro, kjer naj bi imeli več vrst živali, vendar na našo žalost nismo opazili niti ene.
Zvečer pa smo kresovali v družbi domačinov in turistov, ter se skupaj pozabavali.
V sredo smo pomagali Staši pospraviti obe hiški, nato smo se sončili na ležalniku in žalostni čakali na odhod domov.
Res pa je da Robidišče ni pravi kraj za motivirano delo, saj te prav zares obdane občutek odmaknjenosti in sproščenosti. Gostoljubje in odlična hrana pa te še bolj razvajajo in polenijo.
Še enkrat se zahvaljujemo Staši in Simonu, ki sta poskrbela za naša prenočišča in za naše lačne želodčke, Anuši in Janezu pa za zabavno družbo!
Luka
Ni komentarjev:
Objavite komentar