četrtek, 17. avgust 2017

Matej,...

... že dopoldan na kolesu, z mokro glavo in z brisačo čez ramena, nasmejan in spočit se pelješ po klancu navzgor mimo hiše. Kot da ne bi bil za teboj cel klanec od Nadiže do vasi... Dvigneš roko, pomahaš in nasmejan pozdraviš.

Takega te bomo ohranili v spominu.

Lepo se imej, tam, kjer si zdaj.