Morda sem o projektu "Galerija Robidišče" v preteklosti že kaj napisala. Pa vendar, naj na tem mestu predstavim idejo, ki je spontano zrasla v najinih glavah tekom preteklih let.
Škvorovi hiši je pripadal tudi hlevček za živino nekoliko stran od siceršnje domačije. Kamnito vrstno hišo v kateri je bil v spodnjih prostorih hlev za živino ter prostor za pujse, v zgornjih prostorih pa senik, je pred leti podedoval Simon. Stavba je spomeniško zaščitena, posegi so precej omejeni. Pa vendar smo uspeli in spremenili gornje prostore v čudovit bivalen vikend.
Večji problem je bil spodaj. Nizki stropi, kamnita tla, ki smo jih že tako malo "na silo" poglobili. Prostor pač. Za kolesa. Za drva. Za ...? Ropotarnica? Bili smo na dobri poti...
Med tisoči pogovori pa sva lepega dne prišla na idejo, ki nama je v trenutku prirasla k srcu in postala velik izziv. Kaj pa če prostor namenimo vasi in v njej uredimo galerijo? Polno je fotografij, predmetov, oblek... lahko postane prostor, namenjen vasi. Nad idejo sem bila prvo leto tako navdušena, da sem prehitevala samo sebe. Prodajna galerija, v kateri bi lahko prodajali predmete iz Benečije? Domače izdelke, med, vino, suho robo... knjigice.
Začela sem raziskovati, celo prijavila trgovinsko dejavnost..., ko me nekega dne pokliče zdravstveni inšpektor. Na mobi. Da če se zavedam, da sem prijavila trgovinsko dejavnost in da tam ni nekega filtra za vodo. Da moram imeti izpolnjene zahteve za skladiščenje... Da mi želi le dobro, ker je zavezan, da me pride obiskat, da pa pozna situacijo. Sem mu hvaležna, da me je spravil na realna tla. Ker to nikakor nisem delala z nekim namenom za profit, bi bila itak v enem velikem minusu. Da o tem, kako bi vse skupaj sploh speljala, niti ne govorim. Lepo bi bilo, da bi človek imel kakšno malenkost, ki jo lahko ponudi gostom, teh je včasih veliko, a pretrgala se ne bom. Sploh ne po obisku trgovskih inšektoric, ki sta mi prav istega leta na obisku zagrozili s kaznijo, ker sem ponujala majčke. Sem jima tudi hvaležna, po svoje, marsikaj mi je takrat postalo jasno...
No, skratka, visoki plani so se umirili v zadnjih dveh letih, ko smo urejali gornje prostore. Ljudje so me spraševali, kje je galerija, notri pa je bilo vse zabasano z gradbenim materialom. Izolacije, šraufi, orodje... Vmes pa fotografije in stari predmeti.
Zdaj pa je končno spet čas za oživitev projekta. Dobra vila je medtem, ko me ni bilo, pospravila in pometla, notri je nekaj novih predmetov. Lepo je. In še lepše bo.
Prostor, ki ga poklanjamo vsem Robdiščanom v spomin. Projekt vikednov poletja 2012, se mi zdi:-)
