... kulturnega društva Stol Breginj.
Naš trud so opazili tudi slovenski etnologi in nam v ponedeljek podarili Murkovo listino. Pa naj si kar sposodim tekst in fotografije ge. Neve Bazetič iz Primorskih novic:
(na skrajni desni mi, Robidiščani in robidiški navijači: Rudi, Vida, Igor, Anuška in Staša)
TOLMIN > Za podelitev Murkovih nagrad, ki jih Slovensko etnološko društvo (SED) namenja za posebne dosežke, Tolmin oziroma Posočje nista bila naključno izbrana. Z letošnjim dogodkom so se namreč poklonili lanskemu nagrajencu za življenjsko delo, pokojnemu profesorju in raziskovalcu Janezu Dolencu.
“Etnologi smo hvaležni za njegovo bogato etnološko zapuščino, s katero
bo vedno med nami. Zadnja leta je pri raziskovanju tolminskega
kmečkega punta izbrskal veliko novega gradiva, s katerim organizatorji
bogatijo praznovanje 300. obletnice punta prihodnje leto,” se je Dolencu poklonila predsednica SED Tita Porenta.
Prizadevni Kotarji
Etnologi
iz vse Slovenije so v Posočje prišli tudi zato, ker so med prejemniki
Murkove listine domačini in sosedje Benečani. Listino je prejela
sekcija Ohranimo Robidišče. “Z ohranjanjem kulturne dediščine,
s kulturnimi in turističnimi prireditvami ter drugimi dejavnostmi so
Robidišču vrnili polno življenje,” jih je pohvalil predsednik komisije za podelitev nagrad Janez Bogataj.
Družini Mazora
iz Breginja so listino podelili za zbiranje etnološkega in drugega
gradiva vse od potresa leta 1976 dalje. Ustvarili so zbirko s približno
5000 predmeti, v kateri najdemo kmetijsko orodje, celotno čevljarsko in
mizarsko delavnico, gostilniško opremo, nekdanja oblačila, tudi s prvo
svetovno vojno povezano gradivo.
Prvič sta dve Murkovi listini presegli državno mejo. Namenili so ju kulturno verskemu listu Dom in tedniku Slovencev Videmske pokrajine Novemu Matajurju,
ki imata sedež v Čedadu. Dom je priznanje prejel za redno posvečanje
etnološkim temam, Novi Matajur od svojih začetkov leta 1952 piše o
zgodovini domačih krajev, objavlja zgodbe, ki se od prednikov prenašajo
na mlade rodove.
Fanči Šarf (levo) je z ekipami Borisa Orla po
vojni popisala etnološko gradivo v Breginjskem kotu, kar lajša delo
tudi sekciji Ohranimo Robidišče z neutrudno Vido Škvor
Priznanje tudi v Piran
Tudi na Primorsko je šlo eno Murkovo priznanje. Za bogato in raznoliko delo ga je prejela etnologinja in knjižničarka Špela Pahor iz Mestne knjižnice Piran. Poleg ostalega neutrudno zbira življenjske zgodbe prebivalcev Izole, Lucije, Strunjana in Pirana.
Ponedeljkovo
Murkovanje je etnologe popeljalo na obisk v Breginjski kot in Kobarid, v
Tolminu so obiskali grob Janeza Dolenca. Aktualne problematike sicer
niso posebej poudarjali, kar pa ne pomeni, gre vse po maslu. Tudi
etnologija se je znašla v primežu vsesplošnega zategovanja pasu,
soočajo se z neusklajeno zakonodajo in lastniškimi problemi pri
ohranjanju etnološko kulturne dediščine. Na to je opozorila tudi Vida Škvor iz
sekcije ohranimo Robidišče, ki pravi, da kljub velikemu trudu nikakor
ne morejo urediti lastništva črne kuhinje, ki bi lahko postala najbolj
atraktivna vaba v tej turistično in sicer vse bolj živahni vasici.
NEVA BLAZETIČ (http://www.primorske.si/Kultura/Nagrajeni-tudi-Primorci-in-Benecani.aspx)
Naj dodam, da je Murkovo nagrado prejela ga. Fani Šarf, ki je bila del Orlove ekipe, ki je okrog leta 1950 na terenu poslikala vse tiste fotografije, iz katerih smo letos naredili razstavo in muzej na prostem. A to zahteva posebni zapis.
