Kamnita hiška, tipične slovensko-beneške arhitektureGrajena: 1905
Obnovljena: 1975
Tloris cca. 100 m2
Informacije: 05-38-49-047
sreda, 4. november 2009
Hiška na prodaj / House to sell / Casa si vende
Kamnita hiška, tipične slovensko-beneške arhitektureGrajena: 1905
Obnovljena: 1975
Tloris cca. 100 m2
Informacije: 05-38-49-047
petek, 30. oktober 2009
nedelja, 18. oktober 2009
sobota, 17. oktober 2009
sobota, 10. oktober 2009
nedelja, 27. september 2009
torek, 11. avgust 2009
Iz knjige (najboljših) gostov...
Kdo se pase dan na dan,
kdo se včasih s ketne strga,
je to žrebec podivjan,
ali breja kravja mrga?
To je koza Filomena,
in je koza kot nobena.
Skoz' na nogah, nikdar bolna,
včas' pa zmoti hišni mir,
beštja bi bila popolna,
če bi molzli ji kar sir.
Če nis' pocukran ali žajfast,
Škvori 'majo od gmaha gmah,
pejd' na vrt, da ne boš lajnast,
pa treb' radič al' smukaj grah.
Fajn smo tudi jedli, pili,
Andreja, Lili, Maks, Vasilij.
foto: Vasilij Krivecpetek, 7. avgust 2009
četrtek, 6. avgust 2009
sreda, 5. avgust 2009
sobota, 1. avgust 2009
Galerija v nastajanju
Prvo faze odpiranja Galerije Robidišče smo pošteno zalili s Karmen, Aljošo in Donom!četrtek, 30. julij 2009
sreda, 29. julij 2009
Robidišče 2009
torek, 21. julij 2009
sobota, 11. julij 2009
petek, 10. julij 2009
četrtek, 9. julij 2009
sreda, 8. julij 2009
torek, 7. julij 2009
G8 in meja / G8 and the border
- Koliko je kaj prometa?
- Eeee, malo, malo.
- Vam je dolgčas?
- Ja.
- Naj vas potolažim: prej 60 let prometa sploh ni bilo.
ponedeljek, 29. junij 2009
Hiška na prodaj / House to sell / Casa si vende
Hiška na parceli 385/1 KO Robidišče (Breginj). Velikost parcele 600 m2, možnost dokupa še 600 m2. Uporabna stanovanjska površina cca. 80 m2. Sončna lega.
Več informacij: Igor, 041 332 668
Biciklisti
Po 90 km, iz Gorice, čez Brda, pa spet v Furlanijo in nazaj v Benečijo, so po 90 km, 1800 višinskih metrih in, če sem prav ujela, maksimalni hitrosti 65 km na uro, tokrat na začetek Slovenije prikolesarili 4 mušketirji iz Velenja. Na Robidišču so si nabrali novih moči za nove poti in jo naslednje jutro mahnili naprej po zamestvu. Srečno!
nedelja, 28. junij 2009
Mednarodni pohod prijateljstva Čienebola (I) - Robidišče - Podbela
14 km, 2 državi, ena meja, več sto pohodnikov. Avtorica tega bloga sem ga odtekla in čutila Slovenijo z vsakim korakom:)
četrtek, 25. junij 2009
sreda, 10. junij 2009
ponedeljek, 8. junij 2009
nedelja, 31. maj 2009
sobota, 30. maj 2009
petek, 29. maj 2009
četrtek, 28. maj 2009
Je beg prebivalcev iz Robidišč po vojni povezan z medvojnimi dogodki na Toplem vrhu?
Ti trije prispevki se nanašajo na prispevek s 25. maja 2009.
Prispevek 1:
Morda je bil razlog prebivalcev za prebeg iz Robidišč v Italijo v tem, da so le streljaj stran na italijanski strani na Toplem vrhu (Malghe di Porzus) 7. 2. 1945 partizani »Garibaldinci«, ki so bili pod vplivom komunistov pobili 22 partizanov »Osoppo«, ki so bili proti Nemcem in fašistom a niso bili komunisti, med katerimi je bil njihov poveljnik Bolla in pa takrat 19. letni brat Piera Paola Pasolinija; Guido Pasolini.
Fotografije so bile posnete na Toplem vrhu 7. 3. 2009:
Pogled iz parkirišča, ki je 50 m oddaljeno od hiše kjer se je dogodek zgodil proti Robidišču:
Da pa je tragika še večja slika kaže še k spomeniku položen venec z besedno zvezo »stay behind«. To je moto tajne organizacije Gladio, ki je po vojni strašila po Beneški Sloveniji, Italiji in tudi širši Evropi v državah članicah NATO pakta. O Gladiu je pri nas v knjigi z naslovom Temna leta Benečije prvi pisal naš zamejski župnik Božo (Natalino) Zuanella, nekakšen naslednik Pasquala Gujona. Več o Gladiu piše švicarski raziskovalec Daniele Ganser v knjigi z naslovom "Natova skrivna vojska: operacija Gladio in terorizem v zahodni Evropi". Slovenski prevod je izdala založba Ciceron leta 2006.
By the way. To naj bi bila enota v kateri naj bi bil tudi Vittorio Iuri, oče Aurelia in Franca. On je po rodu Furlan, ki se je po letu 1945 umaknil v Jugoslavijo na Reko, poročil Hrvatico in pognal korenine v Kopru.
Je pa to za preverit, ker ustni viri so zagotovo potrebni preverbe, wikipedija pa tudi ni kakšna gotova referenca. Dokaz za to je da na spominski plošči na Toplem Vrhu (Malghe di Porzus) ni Pasolinijevega priimka.
Primož Pipan
- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Prispevek 2:
Literatura: Juri, F., 2003: Furlani in Slovenci, skupna omika. V: Dobrodošli v Furlaniji. Furlansko Filološko združenje. Udine/Viden. (p. 561-566).
»Sproščeno so furlansko govorili moji številni strici in tete ter seveda moj oče, pa čeprav je bil prisiljen zapustiti domovino takoj po drugi svetovni vojni in se je lahko vrnil šele po letu 1967. Oče, partizan garibaldinec, je kot drugi furlanski borci v izgnanstvu prestajal kazen za umor, ki ga je »prijateljska roka« zakrivila na planini na Toplem Vrhu, in še zaradi sramotne obtožbe »državne izdaje«, ki jo je vedno doživljal kot globoko krivično. Ta obtožba, ki jo je sicer amnestija zbrisala (pomilostitve nikoli ni hotel!), ga je vse življenje bremenila skupaj s krivično smrtjo osopovskih partizanov in je bila kot kamen na njegovi vesti in v srcu. Ni bistveno dejstvo, da ni sodeloval pri tragičnem bratomornem pohodu, ki je bil skrajno dejanje partizanskega maščevanja, prepojenega z ideologijo in fanatizmom, sredi zmedenega in nasilnega obdobja pred koncem vojne. Moj oče ni nikoli zgubil ponosa, da je bil partizan in antifašist, in v izgnanstvu v Jugoslaviji je bil pokončen Italijan in Furlan.« (Juri 2003; 561-562).
- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Prispevek 3:
Knjigo je o Toplem vrhu napisala Alessandra Kersevani. Tudi sam imam nekaj fotokopij dokumentov, ki dokazujejo, da poveljstvo IX. Korpusa pri zadevi ni imelo ničesar zraven.
Povezovati prebeg iz Robedišča z dogajanji na Toplem vrhu ni umestno. Imam občutek, da se domneva rojeva le iz samovšečnega naštevanja v zaporedju komunistov, nekomunstov, Pasolinija, družine Jurijevih in OZNE. Celotno območje, ne glede na družbeno ureditev, je zgodovinsko trpelo zaradi revščine. Pisec - bivši učitelj bi moral napisati tudi, koliko ljudi je na italijanski strani 'prebežalo' v Belgijo, Francijo in Nemčijo in koliko šolskih poslopij je ostalo po Benečiji, koliko Benečanov je samevalo po zaporih. No, vsakdo ima pravico izpostavljati osebne muke, malce širšega obzorja o vzrokih in posledicah, o ameriškem sistematičnem kršenju zračnega prostora in o zahtevah po ponovni meji na osnovi Rapalskega sporazuma pa tudi ne bi škodilo kaj več vedeti. Upoštevati bi tudi moral, kaj je na drugi strani vse počela britanska obveščevalna - hladna vojna se je na Primorskem in v Furlaniji začela mnogo prej, kot si velika večina ljudi naivno predstavlja. V ključu dogovora na Jalti o porazdelitvi interesnih sfer je potrebno gledati tudi na Topli vrh. Osoppovci so dejansko "lebdeli v senci", ubogali navodila Britancev in se pozimi držali domov. Ni znana nobena nemška ofenziva proti njim razsežnosti, ki jih poznamo iz Trnovskega gozda; Angloameričanom pa so bili potrebni za ustavitev napredovanja slovenskega osvobodilnega gibanja, ki naj bi celotno etnično ozemlje priključilo Jugoslaviji v skladu s sklepi Kočevja in Jajca. Churchill ni hotel dovoliti močnejše povezave med NOV in v glavnem levo usmerjenim italijanaskim osvobodilnim gibanjem, ker bi tedaj pomenilo, da pride Moskva do Jadranskega morja. Zato ni nastala 7. federativna republika, zato so morale enote 4. Armade iz Trsta in Gorice. 10. maja 1945 je angleški generlštab dobil ukaz, naj pripravi načrte za udar skozi Postojnska vrata itd. itd. NOB in italijanska Resistenca pa tudi niso bili od muh in so o teh igrah in načrtih vedeli oziroma sklepali glede na dogajanja na terenu.
Na vojaški paradi v Vidnu takoj po osvoboditvi so z Osoppovci v istem ešalonu korakali pripadniki kolaboracionistične X. MAS, ki je samo kakšen teden prej pobijala po Benečiji in v Baški grapi (nastradala pa je na Trnovem - 250 mrtvih), vse skupaj pa se je prelevilo v Gladio. Vodstvo KPI v Vidnu, ki je naročilo likvidacijo, je pač vedelo, kam pes taco moli. Tu seveda ni govora o človeško etničnih postavkah, govor je o vojni. In še ta razmislek: učitelj je s svojim trdim izgonom padel v najhuše obdobje za ohranitev samostojnosti Jugoslavije - junija meseca 1948 je Tito rekel odločen Njet! Stalinu, OZNA in KNOJ-evci pa so po spisku nosili glavo v torbi. Jih je to opraviočevalo brutalnosti? Za ohranitev meja plačujejo majhni ljudje, a ne moremo trditi, da so se "oblastniki šparali"."Ablast" je tedaj pričakovala, da bodo kulturniki in intelekualci pripomogli k ozaveščenju prebivalstva, ki je bilo desetletja pod pritiskom italijanskega trikolorizma, brez šol v svojem jeziku in se je strahovito raznarodovalo. Prebivalstvo niso Čedermaci. Članek se bere, kot da je samo po sebi umevno, da je tam bila Slovenija. Saj ni res.Tako bom izzival: v Benečiji je iz narodnostnega vidika druga svetovna trajala eno leto premalo! Toliko ocenjujemo, da bi morala še trajati pristonost partizanskih čet in bataljonov z mitingi, pogovori in seznanjanjem slovenskih barv in simbolov, da ne bi Osoppovci mogli več ribariti v kalnem, kot so med vojno in po njej. Še danes so njihovi potomci prepričani, da se mora narodnost istovetiti z državljanstvom in da je slovenska govorica priloga k Marxovemu Kapitalu.
Prebegi iz Robedišča in od drugod so tudi posledica bojazni pred kolhozi in sovhozi, a glej ga zlomka prav tedaj Jugoslavija prelomi s Sovjetsko zvezo in gre po svoji poti. Kdo naj pa to pove ljudem v krajih, ki imajo skupni imenovalec 'vukojebina'? OZNA se vede kot slon v trgovini s porcelanom, vaški učitelj pa - legitimno - izbere svojo pot, italijanska in britanska obveščevalna z ogromnimi sredstvi za propagando pa tudi nista križem rok: Indija Koromandija je tam čez na krožniku. Zakaj pa niso bili Indije Koromandije deležni Slovenci v Nadiških dolinah, Terski dolini in Reziji? Saj so živeli v tistem družbenem okvirju! Ker zadeve niso enostransko črno-bele, ker smo taborniki iz Trsta in Gorice leta 1958 smeli taboriti neposredno ob mej v Slovenijii, kjer smo si pač zaželeli (ponoči so se graničarki ustavljali na čaju in poklepetali med šotori), na italijanski strani pa do tako rekoč leta 2004 nisi smel imeti s seboj fotografskega aparata, kaj šele da bi postavljal šotore 3 - 4 km od meje.Preveč sem se razpisal, a je pač tako, da vitimistične enostranskosti, ker je sedaj to v Sloveniji trendy, ne prenesem.
Aldo Rupel
Prispevek 1:
Morda je bil razlog prebivalcev za prebeg iz Robidišč v Italijo v tem, da so le streljaj stran na italijanski strani na Toplem vrhu (Malghe di Porzus) 7. 2. 1945 partizani »Garibaldinci«, ki so bili pod vplivom komunistov pobili 22 partizanov »Osoppo«, ki so bili proti Nemcem in fašistom a niso bili komunisti, med katerimi je bil njihov poveljnik Bolla in pa takrat 19. letni brat Piera Paola Pasolinija; Guido Pasolini.
Fotografije so bile posnete na Toplem vrhu 7. 3. 2009:
Pogled iz parkirišča, ki je 50 m oddaljeno od hiše kjer se je dogodek zgodil proti Robidišču:
Da pa je tragika še večja slika kaže še k spomeniku položen venec z besedno zvezo »stay behind«. To je moto tajne organizacije Gladio, ki je po vojni strašila po Beneški Sloveniji, Italiji in tudi širši Evropi v državah članicah NATO pakta. O Gladiu je pri nas v knjigi z naslovom Temna leta Benečije prvi pisal naš zamejski župnik Božo (Natalino) Zuanella, nekakšen naslednik Pasquala Gujona. Več o Gladiu piše švicarski raziskovalec Daniele Ganser v knjigi z naslovom "Natova skrivna vojska: operacija Gladio in terorizem v zahodni Evropi". Slovenski prevod je izdala založba Ciceron leta 2006.
By the way. To naj bi bila enota v kateri naj bi bil tudi Vittorio Iuri, oče Aurelia in Franca. On je po rodu Furlan, ki se je po letu 1945 umaknil v Jugoslavijo na Reko, poročil Hrvatico in pognal korenine v Kopru.
Je pa to za preverit, ker ustni viri so zagotovo potrebni preverbe, wikipedija pa tudi ni kakšna gotova referenca. Dokaz za to je da na spominski plošči na Toplem Vrhu (Malghe di Porzus) ni Pasolinijevega priimka.
Primož Pipan
- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Prispevek 2:
Literatura: Juri, F., 2003: Furlani in Slovenci, skupna omika. V: Dobrodošli v Furlaniji. Furlansko Filološko združenje. Udine/Viden. (p. 561-566).
»Sproščeno so furlansko govorili moji številni strici in tete ter seveda moj oče, pa čeprav je bil prisiljen zapustiti domovino takoj po drugi svetovni vojni in se je lahko vrnil šele po letu 1967. Oče, partizan garibaldinec, je kot drugi furlanski borci v izgnanstvu prestajal kazen za umor, ki ga je »prijateljska roka« zakrivila na planini na Toplem Vrhu, in še zaradi sramotne obtožbe »državne izdaje«, ki jo je vedno doživljal kot globoko krivično. Ta obtožba, ki jo je sicer amnestija zbrisala (pomilostitve nikoli ni hotel!), ga je vse življenje bremenila skupaj s krivično smrtjo osopovskih partizanov in je bila kot kamen na njegovi vesti in v srcu. Ni bistveno dejstvo, da ni sodeloval pri tragičnem bratomornem pohodu, ki je bil skrajno dejanje partizanskega maščevanja, prepojenega z ideologijo in fanatizmom, sredi zmedenega in nasilnega obdobja pred koncem vojne. Moj oče ni nikoli zgubil ponosa, da je bil partizan in antifašist, in v izgnanstvu v Jugoslaviji je bil pokončen Italijan in Furlan.« (Juri 2003; 561-562).
- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Prispevek 3:
Knjigo je o Toplem vrhu napisala Alessandra Kersevani. Tudi sam imam nekaj fotokopij dokumentov, ki dokazujejo, da poveljstvo IX. Korpusa pri zadevi ni imelo ničesar zraven.
Povezovati prebeg iz Robedišča z dogajanji na Toplem vrhu ni umestno. Imam občutek, da se domneva rojeva le iz samovšečnega naštevanja v zaporedju komunistov, nekomunstov, Pasolinija, družine Jurijevih in OZNE. Celotno območje, ne glede na družbeno ureditev, je zgodovinsko trpelo zaradi revščine. Pisec - bivši učitelj bi moral napisati tudi, koliko ljudi je na italijanski strani 'prebežalo' v Belgijo, Francijo in Nemčijo in koliko šolskih poslopij je ostalo po Benečiji, koliko Benečanov je samevalo po zaporih. No, vsakdo ima pravico izpostavljati osebne muke, malce širšega obzorja o vzrokih in posledicah, o ameriškem sistematičnem kršenju zračnega prostora in o zahtevah po ponovni meji na osnovi Rapalskega sporazuma pa tudi ne bi škodilo kaj več vedeti. Upoštevati bi tudi moral, kaj je na drugi strani vse počela britanska obveščevalna - hladna vojna se je na Primorskem in v Furlaniji začela mnogo prej, kot si velika večina ljudi naivno predstavlja. V ključu dogovora na Jalti o porazdelitvi interesnih sfer je potrebno gledati tudi na Topli vrh. Osoppovci so dejansko "lebdeli v senci", ubogali navodila Britancev in se pozimi držali domov. Ni znana nobena nemška ofenziva proti njim razsežnosti, ki jih poznamo iz Trnovskega gozda; Angloameričanom pa so bili potrebni za ustavitev napredovanja slovenskega osvobodilnega gibanja, ki naj bi celotno etnično ozemlje priključilo Jugoslaviji v skladu s sklepi Kočevja in Jajca. Churchill ni hotel dovoliti močnejše povezave med NOV in v glavnem levo usmerjenim italijanaskim osvobodilnim gibanjem, ker bi tedaj pomenilo, da pride Moskva do Jadranskega morja. Zato ni nastala 7. federativna republika, zato so morale enote 4. Armade iz Trsta in Gorice. 10. maja 1945 je angleški generlštab dobil ukaz, naj pripravi načrte za udar skozi Postojnska vrata itd. itd. NOB in italijanska Resistenca pa tudi niso bili od muh in so o teh igrah in načrtih vedeli oziroma sklepali glede na dogajanja na terenu.
Na vojaški paradi v Vidnu takoj po osvoboditvi so z Osoppovci v istem ešalonu korakali pripadniki kolaboracionistične X. MAS, ki je samo kakšen teden prej pobijala po Benečiji in v Baški grapi (nastradala pa je na Trnovem - 250 mrtvih), vse skupaj pa se je prelevilo v Gladio. Vodstvo KPI v Vidnu, ki je naročilo likvidacijo, je pač vedelo, kam pes taco moli. Tu seveda ni govora o človeško etničnih postavkah, govor je o vojni. In še ta razmislek: učitelj je s svojim trdim izgonom padel v najhuše obdobje za ohranitev samostojnosti Jugoslavije - junija meseca 1948 je Tito rekel odločen Njet! Stalinu, OZNA in KNOJ-evci pa so po spisku nosili glavo v torbi. Jih je to opraviočevalo brutalnosti? Za ohranitev meja plačujejo majhni ljudje, a ne moremo trditi, da so se "oblastniki šparali"."Ablast" je tedaj pričakovala, da bodo kulturniki in intelekualci pripomogli k ozaveščenju prebivalstva, ki je bilo desetletja pod pritiskom italijanskega trikolorizma, brez šol v svojem jeziku in se je strahovito raznarodovalo. Prebivalstvo niso Čedermaci. Članek se bere, kot da je samo po sebi umevno, da je tam bila Slovenija. Saj ni res.Tako bom izzival: v Benečiji je iz narodnostnega vidika druga svetovna trajala eno leto premalo! Toliko ocenjujemo, da bi morala še trajati pristonost partizanskih čet in bataljonov z mitingi, pogovori in seznanjanjem slovenskih barv in simbolov, da ne bi Osoppovci mogli več ribariti v kalnem, kot so med vojno in po njej. Še danes so njihovi potomci prepričani, da se mora narodnost istovetiti z državljanstvom in da je slovenska govorica priloga k Marxovemu Kapitalu.
Prebegi iz Robedišča in od drugod so tudi posledica bojazni pred kolhozi in sovhozi, a glej ga zlomka prav tedaj Jugoslavija prelomi s Sovjetsko zvezo in gre po svoji poti. Kdo naj pa to pove ljudem v krajih, ki imajo skupni imenovalec 'vukojebina'? OZNA se vede kot slon v trgovini s porcelanom, vaški učitelj pa - legitimno - izbere svojo pot, italijanska in britanska obveščevalna z ogromnimi sredstvi za propagando pa tudi nista križem rok: Indija Koromandija je tam čez na krožniku. Zakaj pa niso bili Indije Koromandije deležni Slovenci v Nadiških dolinah, Terski dolini in Reziji? Saj so živeli v tistem družbenem okvirju! Ker zadeve niso enostransko črno-bele, ker smo taborniki iz Trsta in Gorice leta 1958 smeli taboriti neposredno ob mej v Slovenijii, kjer smo si pač zaželeli (ponoči so se graničarki ustavljali na čaju in poklepetali med šotori), na italijanski strani pa do tako rekoč leta 2004 nisi smel imeti s seboj fotografskega aparata, kaj šele da bi postavljal šotore 3 - 4 km od meje.Preveč sem se razpisal, a je pač tako, da vitimistične enostranskosti, ker je sedaj to v Sloveniji trendy, ne prenesem.
Aldo Rupel
Naročite se na:
Objave (Atom)