Dragi obiskovalci bloga...

... zadnje čase je recesija z objavami. Malce so krivi deževni dnevi, malce pa najmlajša generacija robidiških potomcev, da že lep čas nismo bili v tistih krajih. Tudi sicer je menda precej mirno v kraju. Vsi skupaj polnimo baterije za poletni del leta, ko nas čaka realizacija novih idej...

Vseeno pokukajte vmes tudi na to stran. Gotovo vas preseneti kakšna objava.

V vsakem primeru pa naj vam zaželimo lep zaključek leta in vse dobro v 2011. Upam, da nas obiščete!

Prosnid prej in zdaj

Pogled na Prosnid leta 1951 in 2010. Avtor prve fotografije je Milko Matičetov, SEM.

Pri Marjancovih kuhajo sir

foto Boris Orel, 1951 (arhiv SEM)

Še ena hiša se je podrla

Tik ob cesti je že nekaj let bila nevarna za vse, ki smo hodili pod njo.

Sedemdesetica

VSE NAJBOLJŠE IN VELIKO ZDRAVJA!

Gremo spat

Najmlajši robidiški potomec

Janez, rojen 29.8.2010.

Janez in Anuša prvi dan.

Eliotova otava v "tradicionalni bali"

Daleč od ponorelega sveta...

... na Dnevniku. Prispevek Mojce Dumančič.

http://tvslo.si/predvajaj/dalec-od-ponorelega-sveta/ava2.79547928/

Kuhana polenta v Venezueli

Danes nas je v našem e-nabiralniku čakalo posebno presenečenje: "Lep pozdrav iz Venezuele! Jose Cencič" Lep pozdrav nazaj v daljno Venezuelo, pa seveda - DOBER TEK!

Letošnja največja investicija na Robidišču

Nekoč, ko je v vasi živelo še precej več kot 200 ljudi, pa vse do potresa leta 1976, ko je bilo prebivalcev še okoli 30, so bili hlevi v vasi raztreseni med hišami. Ostanki kamnitih hlevov, nad njimi senik, spredaj pa mali prizidek za svinjak, so sicer dandanes pri nekaterih hišah še vidni, a svoje funkcije ne opravljajo več. V našem nastaja mala galerija (ki se letos žal ni premaknila dalje), no, v sosednjem pa res živi še nekaj ovc.

Po potresu leta 1976 so bili čudni časi, ki danes zbujajo mnoge diskusije pro in contra. V večini vasi Breginjskega kota so buldožerji podrli stare kamnite hiše, ki jih je pošteno pretreslo in praviloma niso bile več varne za življenje. Jugoslavija je v tistem času tekmovala z Italijo in časovno je bila obnova Breginja, Podbele in še katere od vasi res učinkovita. A zrasle so montažne hišice, potresno sicer varne, higijensko precej nad standardom nekdanjih kamnitih zidov brez urejene kanalizacije, a žal tudi s precej manj duše. Ljudje so se vrnili in bili seveda zadovoljni. Na italijanski strani je obnova potekala mnogo počasneje. A ostale so večinoma fasade, ljudje pa so odšli.

Robidišče je v tem primeru izjema. Slaba pot je onemogočila buldožerjem, da bi prišli zraven. Zato je Robidišče ostala edina ohranjena slovenska beneška vas s tipično arhitekturo. A kljub temu je bilo podrtih mnogo nevarnih hiš, nekatere pa se podirajo še dandanes.

In kako je nekdanja oblast rešila hleve? V vseh vaseh po Kotu so bili zgrajeni montažni skupni hlevi. Verjetno tudi zelo dobra in učinkovita ideja, da se lahko hitro ponudili tudi živalim nov dom. Če se ne motim, je takih ogromnih objektov 5, še toliko je senikov.

Resda so ljudje v tistem času kmetijstvo na veliko opuščali. Voden policentrični razvoj v sedemdesetih letih je prinesel v Breginj tudi tovarno in kmalu ni bilo več živine. Do nedavnega, ko vedno pogosteje srečaš posamezne manjše čredice ovc, konj, koz...

Še najbolj se je kmetijstvo razvilo prav na Robidišču. V montažnem hlevu, ki je bil do nedavnega pokrit z azbestnimi salonitkami, danes domuje okoli 100 ovc, 15 koz ter par kokošk.

Pa je prišla ideja in so prišli investitorji in z občino Kobarid, ki je lastnica štale, se jim je uspelo dogovoriti o služnostni pravici za uporabo strehe, na katero so namestili sončne celice in generator. 472 modulov prekriva sedaj enoslamnato streho, katerih moč je 85 kWh.

Nismo prav pogosto navajeni, da take ideje javno zasebnega partnerstva v Sloveniji resnično tudi zaživijo, zato čestitke pobudnikom.

Vir: tu in tu.

Robidiška poletna marenda

Lepotec

Naših gostov (ponavadi) ne sodimo po lepoti. A tale je izjema. Pri nas je bil že tretjič in menda mu je tu všeč. Nam pa je všeč on. Užitek ga je že samo gledati.

"Zraslo brez neljubih dodatkov"

Pred tremi leti smo prišli na idejo, da bi lahko viške zelenjave delili še s kom. Z Anušo sva takrat skoraj vsak dan odšli do Podbele v kamp, postavili mini stojnico, zaslužili sladoled, ga pojedli in odšli nazaj na Robidišče. Pogosto sem navsezgodaj spekla še kruh, ki je šel za med.

Lani žal toliko časa ni bilo. Nalepili smo nekaj letakov in sem ter tja dobili obisk na dom.

Letos se je zadeva razvedela in skoraj dnevno dobimo obisk iz doline, ki pride po gajbico zelenjave. Precej polno prodamo po ceni, ki je gotovo konkurenčna tudi velikim trgovcem, le da se tu skupaj sprehodimo čez vrt. In nasmehi gostov, ki pridejo tudi z motorjem, dokazujejo, da smo vsi zadovoljni!

Veliko je še malih neizkoriščenih priložnosti za tiste, ki so pripravljeni na kaj posebnega... škoda, da se je moja sezona letos zaključila. A porodnišnica je le predaleč...

Srečanje pesnikov in koncert Beneških korenin...

... je bil popoln uspeh. Ti kraji SO magični. In kljub, kot je bilo izrečeno "ti prekleti konfini", ki je leta razdvojevala in ovirala razvoj, je za obiskovalca in opazovalca več kot očitna ta močna povezanost beneškega skupnega prostora. Čestitke vsem, ki se za nekoliko bolj sistemsko povezovanje trudite, še posebej Marini iz Špetra in (v.d. taščici) Vidi!

KOTARSKI DNEVI 2010

Petek, 30. julij 2010:

ob 18. uri: srečanje literatov Benečije in Posočja

ob 20 30 uri: koncert skupine BK EVOLUTION

Kotarske dneve prireja Kulturno društvo Stol, sekcija "Ohranimo Robidišče".

Srečanje in koncert se bosta odvijala pred Črno kuhinjo na Robidišču.

Prisrčno vabljeni!!!

In še posnetek skupine Beneške Korenine Evolution: KLIK KLIK (glasba se začne po kratkem uvodu v 20. sekundi).

Obdelani vrtički

Trgovinica zaupanja

Letošnja mala novost na Robidišču je Trgovinica zaupanja, ki jo za obiskovalce vsako jutro znova postaviva (načeloma) Anuša in Staša. No, prva jutranjo namestitev pogosto prespi in bolj redno sodeluje pri pospravljanju. Trgovinica zaupanja temelji na poštenosti: "Izberi izdelek in plačaj v šparovček" priporočeno ceno (prostovolnji prispevek). Vsak dan se nabere evro ali dva in verjamem, da koga razveselimo, da lahko domov odnese spominek na najzahodnejšo slovensko vas. Midve pa si za "dobiček" omisliva kak nov izdelek, včasih pa ga porabiva, priznam, tudi za sladoled.

Pred dežjem

Prosnid / Prossenicco

Prosnid je na pogled Robidišču najbližja vas. Samo soteska rečice Legrade je vmes. Peš slaba ura, z avtom pa tudi - je treba čez Breginj ali po drugi strani narediti 20 km. Ker Robidišče nima cerkve, poslušamo njihovo. Še raje pa poslušamo avgustovski koncert posnemovalcev U2. Res super! Če imam prav, sedaj popravljajo bližnjico čez most na Legradi. Morda mi bodo povedali kaj več o tem prebivalci Prosnida, za katere sem opazila, da včasih zaidejo naš blog (in odkrila tudi njihovo spletno stran):

http://prossenicco.blogspot.com/

http://www.prossenicco.com/


Javite se! :-)

Pogled na Prosnid iz Robidišča

Pogled na Robidišče (hlev in št. 1 iz Prosnida)

Iz arhiva...

Kar 150 več kot 50 let starih fotografij obsega arhiv SEM samo o Robidišču. Nekatere so prav neverjetne in čaka nas precej dela, da jih uredimo. Za pokušino pogled na črno kuhinjo (dimnico). Gornja fotografija je nastala leta 1951, posnel pa jo je Sergej Vilfan.