Pred tremi leti smo prišli na idejo, da bi lahko viške zelenjave delili še s kom. Z Anušo sva takrat skoraj vsak dan odšli do Podbele v kamp, postavili mini stojnico, zaslužili sladoled, ga pojedli in odšli nazaj na Robidišče. Pogosto sem navsezgodaj spekla še kruh, ki je šel za med.
Lani žal toliko časa ni bilo. Nalepili smo nekaj letakov in sem ter tja dobili obisk na dom.
Letos se je zadeva razvedela in skoraj dnevno dobimo obisk iz doline, ki pride po gajbico zelenjave. Precej polno prodamo po ceni, ki je gotovo konkurenčna tudi velikim trgovcem, le da se tu skupaj sprehodimo čez vrt. In nasmehi gostov, ki pridejo tudi z motorjem, dokazujejo, da smo vsi zadovoljni!
Veliko je še malih neizkoriščenih priložnosti za tiste, ki so pripravljeni na kaj posebnega... škoda, da se je moja sezona letos zaključila. A porodnišnica je le predaleč...
Ni komentarjev:
Objavite komentar