Če kdo meni, da je v vasi, kjer leto preživi manj kot 10 ljudi, dolgočasno, se moti. Ga vsaj v toplejšem delu leta skoraj ni dneva, ko se ne zgodi nekaj, kar popestri dan.
In tako so se je na vsem lepem v nedeljo popoldan zgrmelo veliko avtov z italijanskimi tablicami. Kmalu so zadonele pesmi upora: Na juriš, Hej brigade, Bella ciao... pa seveda himna Primorske. Izkazalo se je, da so se na okrepčilu pri Pavli in Igorju ustavili pevci iz Doberdoba. Posnetek je slab, a ob pogledu na italijanske tablice in zanos pri petju, pevci ob petju Vstale Primorske stojijo kot pri slovenski himni (!!!), tudi kocinam po rokah ni vseeno! Vsaj moje so vstale! :-)
Pa to ni bilo vse za tokratno podaljšanjo bivanje v tej posebni vasi. Na ponedeljkovem jutranjem sprehodu me je spremljal - saksofon! Poletna noč izpod piha Mateja, ki je ugotovil, da je življenje lahko tudi preprosto, če le mi tako hočemo. To poletje preživlja kot pastir in ob tem neznansko uživa. Veliko bere. Tako preprosto, pa tako nenavadno obenem.
Hvala za Poletno noč tega ponedeljkovega dopoldneva.
Ni komentarjev:
Objavite komentar