Danes se pa počutim kot en mali otrok, ki dobi liziko.
Pred tedni so mi na mobitelu po velikem teženju obljubili, da bodo enkrat v bližnji prihodnosti ojačali moč signala. To mi je dalo motivacije, da sem zapravila tedensko plačo za nakup antene in modema in vseh adapterjev, in se priklopila na instant internet. Potem se je ravno v tistih dneh pojavil dobri človek Aljoša, ki je zadeve tehnično še nadgradil in me podučil, da bi bilo fajn imeti wireless in da ima zame rešitev. Dobra človekinja Katarina :-) je Aljošo pripeljala celo na drug konec Ljubljane, da mi je predal robo. Danes smo zahaklali še Jankota, da je splezal na streho in našel luknjo za vse kable, ki niso wireless :-)
In tole je moje prvo wifi javljanje iz Robidišča.
Dragi bralci, ki vam je internet samoumeven. To tu ni samoumevno. To tu pomeni spet en velik preskok v razvoju.
Nam bom kar malo zaploskala:-)
Ni komentarjev:
Objavite komentar