ponedeljek, 11. junij 2012

Četrtkov kamniti dnevnik


Ugotovili smo, da se dan v Robidišču začenja ob štirih in pol, ko so nas požgečkali prvi sončni žarki. Bil je čas, da smo se odpravili spat. Po dveh urah trdnega spanja smo se odpravili na zajtrk.  Mmm, jajčka na oko!
Po zajtrku smo se z težkimi koraki odpravili v našo – na črno zgrajeno – industrijsko cono. Začela se je akcija. Zvoki brusilk in dlet so nas dokončno prebudili. Vse skupine so nadaljevale svoje delo s prejšnjega dne, midva pa sva pričela z obdelavo površine na podstavku klopce. Ugotovila sva, da špičenje robidiškega kamna ni tako enostavno kot deluje na prvi pogled. Pupe so končale z vajo ter resno poprijele za orodja: iz neobdelanih kosov so naredile kubuse in vanje vklesale hišna imena. Tudi spominki se že približujejo svojim končnim podobam. Profesorji so prav tako začeli z izdelavo svojih izdelkov (končno) s pomočjo gostujočega profesorja iz šole za umetnost v Ovideu (Španija). Imeli smo nekaj tehničnih težav z elektriko: trdo in vneto delo nas ni sesulo, je pa na žalost nekajkrat sesulo električni sistem. Dež, ter že omenjeni električni problemi nam niso prišli do živega. Od zagnanosti nismo opazili, da je sonce že zašlo ter da je čas za večerjo že zdavnaj minil.
Po zasluženi večerji smo odšli na predavanje gospoda geografa Pipana o popotresni obnovi v Italiji in na Slovenskem. Sledila je uvodna predstavitev španske šole, večer se je nadaljeval s kraškimi dobrotami.

Vaša Matej in Dejan.

P.S. drugič malo več odgovornosti pri izbiranju kandidatov za pisanje dnevnika :-)








(za oblikovalce kamna: Matej Grižon in Dejan Arnež)

Ni komentarjev: