(kamniti) dnevnik drugega in tretjega dne...

 

Ko smo se prebudili v lepo sončno jutro, z ostanki meglenih oblakov, smo pojedli takšen zajtrk kot v hotelu. Na voljo je bila marmelada, narezek, Planikin sir in kislo mleko ... Po obroku nas je nagovoril profesor Marn, kateri nas je seznanil s potekom dela na delavnicah in pričakovanimi izdelki, kateri bojo dobili prostor v vasi. Nato smo se razdelili v skupine z najmanj po dvema študentoma. Število študentov se razlikuje po zahtevnosti in velikosti izdelkov. Ker smo študenti imeli že pripravljene uvodne skice za idejno zasnovo smo s profesorjem dorekli še zadnje detajle o naših bodočih klopcah, foteljih, kamnitih manjših izdelkih ...

Ena od skupin je odšla z domačinom Rudijem v gozd iskat leske za leseno prepleteno ograjo, tipično za ta kraj. Debelejše leske so debele kot palec, tanjše za preplet pa kot mezinec. Ko je bil kup lesa zadovoljivo velik, smo ga odnesli do domačije. Leske je bilo potrebno še olupiti, zato da se bo les hitreje posušil. Gospod Rudi nam je pripravil teren in nam pokazal postopek izdelovanja. Nato smo se lotili lupljenja lesk, zabavno delo za druženje in spočiti možgančke. Medtem je druga skupina mož odšla do kamnoloma, kateri se nahaja nasproti pokopališča pred vasjo. Po pričevanjih enega izmed mož je bila prava borba med kamnom in domačinom, v  bistvu brez milosti.  Bager je rohnel  in se trudil dobiti dobre kose za izdelke. Enkrat je skala priletela v gosenico, drugič pa je padla v lužo, tako da je blato špricnilo po šipi kabine vaščana. Kose je naložil na prikolico in jih pripeljal v vas, na kraj naše improvizirane delavnice. Naslednji  korak je bilo kosilo.

Po jedi na žlico smo si nabrali novih moči za naš projekt. Po kratkem predavanju gosta arhitekta iz Benečije, kateri nam je predstavil tipe gradenj, uporabljane materiale, namen prostorov ter razvijanje tipične podobe zgradb v beneških vaseh. Kasneje smo nekateri smo odšli do delavnice, drugi pa še piliti skice, dodelati detajle. Ko smo prišli na delovišče, smo kamne najprej oprali, da smo ocenili kateri so kakovostni in kateri malo slabši z več razpokami. Ko smo videli dejansko velikost naših izdelkov, smo začeli delavniško skico prilagajati kamnu. Kar je malo težje kot smo mislili. Pregledati moraš kamen z vseh strani, tako ta dobiš največje mere bodočega izdelka.

Naredili smo trinožno stojalo, visoko cca 3,5 m, na katero je privezan »flašncug«, dvigalo z verigo za dvigovanje. Predstavitev, napotke in varno rokovanje z dvigalom, potekom dvigovanja ter obračanja kamna je razložil profesor Švara. S pomočjo lesenih moralov in principom »kontrapeze« kamen iz ene strani dvignemo, ga podložimo na sredini, vstavimo trak ali »zajlo« (jekleno vrv) in nato počasi dvigamo s pomočjo »flašncuga«. Kos nato postavimo na dva morala in jih z lesenimi »kajlami« (zagozdami) fiksiramo, da se kamen ne premika. Nato sem s pomočjo libele zarisal osnovno črto, katera predstavlja osnovno ploskev kosa kamna. S kotno brusilko sem zarezal po risu  po vsej dolžini kamna. Naenkrat sem lahko zarezal cca 5-6 cm, nato sem moral odbiti odrezan kos kamna. Tiste kamne z več razpokami smo s pomočjo kovinskih klinov in macole razklali, tako da smo najprej s kotno brusilko zažagali po vsej dolžini kamna. Smer reza smo prilagajali poteku žil - razpok v kamnu. Nato smo največ 3 kline zabijali v urezan utor. Ko se je kamen preklal smo pogledali, če je ostanek kamna kakovosten.

Nato smo imeli večerjo. 

Te vrste dogodkov so se vrstile na lepi  5. junij  gospodovega 2012 leta.

Lep pozdrav iz Robidišč bodoči kamnoseški oblikovalci. (zanje: Matej Erjavec)

Jutro tretjega dne...
Po že ustaljenem urniku nas je v novo jutro prebudila dišeča Stašina kavica. Zaradi nje je ta, nekaterim ne preveč ljubi jutranji dogodek, postal precej bolj privlačen.  Medtem, ko smo nekateri še uživali ob zajtrku, so se izza vogala že zaslišali zvoki brusilk. Za razliko od včerajšnjega dne, ki je bil za nekatere še usmerjen bolj k načrtovanju in izrisu  izdelkov, smo se danes vsi lotili tudi njihove izdelave. Tako so začeli nastajati grobi obrisi  idejnih zasnov spominkov in prve kamnite tablice z napisi starih hišnih imen, ki naj bi krasile hiše v Robidišču. Prav tako pa sta se nadaljevali izdelavi kamnitih klopi, kateri bosta dopolnili jedro vasi.
Večerja je bila tokrat  v vaški gostilni, kjer smo si sposodili velik pekač za slastne postrvi,ki nam jih je podarila Ribogojnica Soča, po večerji pa smo ob domačem ovčjem jogurtu iz kmetije Robidišče imeli literarni večer, ki ga je pripravil gospod Mare Cestnik.
Današnji dan je bil lepo preživet in tudi za nekatere poln novih kamnoseških spoznanj in izkušenj. Jutri pa je še en dan, tako da naj bo za danes dovolj.

Se vidimo spet jutri!

Pa lahko noč.

(za oblikovalce kamna Neža Bevc)