nedelja, 9. junij 2013

WOODSTONE DAN 0...

 
...ali »kako se nam je vsem odvalil kamen od srca«.

Kajti… vreme doslej nam ni bilo naklonjeno, in čeprav smo že od sredine aprila načrtovali, da zberemo mojstre na kup, nam to do danes enostavno ni uspelo. Ko je bilo vreme kolikor toliko suho, mojstri niso bili na razpolago – in obratno. Pripeljati kamen pa je, kakopak, ključno za tako delavnico.

Predstavljajte si namreč ta organizacijski izziv… Robidišče je 17 km (v dva hriba) iz Kobarida, ki je že tako majhno mestece in prav veliko bagrov in kopačev v tem okolišu ni na razpolago. Če sploh je kakšen…? Velike kamne pa lahko naložimo na traktor samo s pomočjo slednjih. Ali pa ročno z vitlo, ja, tudi tako bi šlo, a za to bi potrebovali nekaj več časa…

Danes je bil torej dan x. Ali bodo kamnoseki ostali pri majhnih izdelkih… ali bodo lahko naredili kaj mogočnejšega…?
...

Zbudil nas je Damjan, vodilni mentor kamnosekov, ki se je že dogovoril z Valterjem in Igorjem. Simon je s kavo v roki odhitel na kraj v kamnolom, mi trije pa smo se počasi odpravili za njimi po zajtrku in živžavu.
Na poti smo pozdravili vse polže…



…ovce…

 

…luže…


 

…in koze z izgubljenim pastirjem….



… za kozami pa… glej ga zlomka, tadaaaam - akademski kipar Damjan Švara, prvi med obema strokovnma vodjema kremenčkovih!

 

Kotički ust so bili obrnjeni rahlo navzgor, čelo pa nagubano zgolj zaradi dejstva, da je en komad težak tri tone in pol, traktor pa zmore zgolj ene dve, tri tone. .. »No, sej se pola še malu pogovorima, zdej šibam po jermene, k j'h jemam v avti!«  
Juhej!

Nekaj korakov naprej se je akcija nadaljevala:


 


 Napenjanje jermenov:
 
 
 

 




In ko je enkrat steklo, ni bilo več ovir…



Po vasi se širijo govorice, da je Igor, ko je zagledal tale prizor, za dve minuti obmolknil. Potem pa skomignil z rameni in odpeljal kamen na delovišče:



In WOODSTONE delavnica je rešena.

Majstri so si več kot zaslužili eno pravo r'biško marendo…
 

…in siesto… medtem pa kuharica čakam, da bo nared fižol za jutrišnji ričet!

Vmes me je prišel pogledal zajec, ki je ušel na sosednji kmetiji, Anuša pa je pritekla s čopičem iz Damjanovih dredloksov. Svašta… 

Pravkar me je razveselila še Pavla, ki je velikodušno ponudila, da nas bodo en dan s hrano razvajali na eko kmetiji Cencič, pa Karmen in Zorko Škvor, da nam dasta na razpolago še kakšno posteljo v njihovi hiši.

Bi se lahko začelo lepše?
(no ja, bi se, če bi imeli normalen internet, beh tele bele lise)


Ni komentarjev: