Sreda. Sredina čudovitega tedna v Robidišču. Ob 7.30 h smo
se dobili na zajtrku na Ekološki kmetiji Robidišče, kjer smo pojedli lokalno
specialiteto, umešana jajca s koprivo, rmanom, trpotcem, … Po zajtrku smo se
kamnoseška skupina pogovorili o nalogah, o načrtih, o željah. Pojavila so se
vprašanja v zvezi s problematiko statike za zamišljen projekt, ki so se v
bistvu vila skozi cel dan. Nadaljevali smo s konkretizacijo načrtov in idej.
Delo nekaterih je vključevalo tudi obisk kamnoloma, iz katerega so se vrnili
blatni do komolcev in s polnimi naročji novo nabranega kamna.
Fantje so se pogumno in neustrašno podali v premik 900 kg
težkega bloka kamna na delovišče. S pomočjo dvigala, vedno pozitivnih španskih
profesorjev, Peugeot-a ter prikolice so nekako to gmoto pripeljali na vrh.
Obstaja posnetek vreden ogleda.
Zapele so brusilke, zadonel kompresor in že je bilo kosilo.
Zopet vrhunsko kulinarično doživetje na Ekološki kmetiji. Ob močnem
popoldanskem soncu smo nadaljevali z delom. Vmes je bilo potrebno še dodelati
načrte. Mogoče bi lahko nekateri rekli, da smo cel dan presedeli v gostilni,
ampak ne. To so bile diskusije vredne prisotnosti. Tudi španska profesorja sta
nas navdušila s svojimi aktivnim sodelovanjem, pogledi na projekte in izdelke.
Z delom smo nadaljevali pozno v zahod in bili pri tem navdušeni nad rezultati.
Veseli smo bili tudi obiska domačinov, ki so nas malce z začudenjem nad nekaterimi
izdelki, malce pa z igrivim pogledom v očeh, spremljali
naš trud.
In še enega dneva je bilo konec. Čeprav se nisva veselili
pisati tega dnevnika, se je bilo vredno še enkrat ozreti na današnji dan. Zdaj
pa že diši Stašina večerja.. Lepe pozdrave od Katje in Anke.
Ni komentarjev:
Objavite komentar